Page 135 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

dar tak obračun z njimi obsojamo. Oni os- ganicami«, s katerimi so veseljačili v več vaseh
tanejo na vsak način v vasi in bodo še večja (»Ka pravite?« 1939):
nadlega. In končno se je bati tudi ciganske- G. urednik tü vam napišem en žalosten pri-
ga maščevanja.
mer, šteri se je zgodo na Cvetno nedelo. V
Analiza diskurza člankov iz starejših časo- nekoj gostilni so trije kmečki sinovi, dva le-
pisov je pokazala, da so bili Romi opisani pred- dičniva, eden oženjen, popivali z ciganica-
vsem kot tatovi ter kršitelji javnega reda in miru, mi. Po končanoj zabavi v gostilni je lepo vsa-
hkrati pa so jih povezovali tudi z romantizirani- ki svojo ciganico, z šterov je popivao, djao na
mi podobami: Slovenski narod jih je 17. avgusta biciklin i odpelao dale v drügo ves pit. I to te,
1938 označil za »cigansko zalego«, ko je poro- kda so šli lüdje iz cerkvi. G. urednik vidite,
čal o kraji konj (»Ciganska zalega« 1938). Isti ča- kak daleč smo prišli sramota za ves okraj, pa
sopis je v tem letu objavil Fremontov pustolovski za celo vesnico, z štere so ti sinovi!
roman Svet o razvalinah, kjer je beseda »Ciga- Marburger Zeitung je bil v eksplicitnih ra- 135
ni« pogosto omenjena kot sinonim za popotni- sističnih opisih veliko bolj grob. Ti članki so re-
ke in pustolovce. Poleg tega je bila beseda večkrat producirali podobno Romov kot tatov, morilcev
uporabljena z uporabo emotivnih in veseljaških in prevarantov ter Rominje, ki naj bi obglavila
podob: »Vino, čardaš in ciganska muzika! Vse svojega moža (»Zigeunerin köpft ihren Mann«
za ljubezen,« je bilo zapisano v oglasu za ope- 1938). Časnik je poročal tudi o poljskem cigan-
reto (»Vino, čardaš in ciganska muzika« 1938). skem kralju Janusu Kwieku, ki je nameraval Mu-
Ob romantiziranih podobah se pojavljajo opisi ssoliniju poslati prošnjo za preselitev Romov v
manjših »kriminalnih« dejanj in pretkanosti. Abesinijo (staro ime za Etiopijo). Kwiek naj bi
Na isti strani so bralci namreč brali tudi o Ciga- se namereaval udeležiti tudi sestanka Ženevske
nih, osumljenih vlomov, v policijski kroniki, kar lige, da bi branil pravice svojega ljudstva (»Zige-
lahko interpretiramo kot preganjanje (»Iz poli- uner-Ansiedlung in Abessinien?« 1938). Ta ča-
cijske kronike« 1938). sopis je hkrati širil stereotipe o Romih, lažnih Genocid nad Romi in Sinti v Sloveniji med drugo svetovno vojno
Pisci Slovenskega naroda, Slovenca, Marbur- zdravilcih nezvestobe (»Giftmord aus Eifersu-
ger Zeitung in Domovine so poročali o nürnber- cht« 1938) in o goljufivih prerokih, ki naj bi lju-
ških rasnih zakonih ter nacističnih podobah di napeljali k umoru (»In einem Dorfe bei Bu-
Romov kot kriminalcev in nestalnih naseljen- dapest« 1938).
cev, ki naj bi bili tarča strogega izvajanja vladne- Iz izbranih časopisnih člankov lahko re-
ga dela (Studen 2015, 168). V presenetljivo nev- konstruiramo duh tridesetih let prejšnjega sto-
tralnem tonu so častniki objavili ukaz Heinricha letja. Velika gospodarska kriza je spodbuja-
Himmlerja o omejenem gibanju po Reichu, iz- la zahteve intelektualcev po pomembnejši vlogi
gonu tujih Ciganov in tujih državljanov ter pre- (močne) države, kar odraža tudi diskurz Frana
povedi prehoda Ciganov na obmejna ozemlja v Ogrina (Stariha 2007, 46). Kriminal, ki je pos-
Nemčiji, prisilni stalni naselitvi in prepovedi na- ledica revščine, naj bi država s svojo močjo zatr-
seljevanja v mestih z manj kot 500.000 prebival- la. V podobnih razmerah so tisti, ki so imeli kaj
ci. 15. decembra 1938 so lahko bralci v časopisu izgubiti, zahtevali red (več ko so imeli za izgu-
Slovenski narod (Studen 2015, 168) brali tudi o biti, močnejše so bile njihove zahteve). Potem ni
raziskavah o rasni čistosti romske krvi. čudno, da sta (nekatere) intelektualce navdušila
Leta 1939 so poleg informacij sodišč o ob- »red in mir« v Italiji in Nemčiji. Filozof Edmu-
sodbah Romov zaradi tatvine Novine Slovenske nd Husserl naj bi v duhu starega veka »pritrjeval
krajine objavile pismo bralca, ki se zgraža nad ne- samovšečni evropski vasezagledanosti in zanos-
moralnostjo treh moških, ki so na cvetno nede- no poveličeval evropsko duhovno enkratnost,
ljo, namesto da bi šli k maši v cerkev, pili s »ci- ki ji ne bodo mogla nikoli pripadati ljudstva kot