Page 71 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)
P. 71

s črno smrtjo (Hereford, Parma, Augsburg, Sain-  odpotovala proti vzhodu in slabih 600 let kasne-
               t-Laurent-de-la-Cabrerisse in Bergen op Zoom),   je povzročila tretjo epidemijo kuge (Spyrou idr.
               identificirali sledi DNK in beljakovin, ki so zna-  2016). To je v Hongkongu identificiral bakteri-
               čilne za Yersinio pestis. Razvoj za tem je bil zelo   olog Alexandre Yersin med letoma 1894 in 1897.
               hiter. Že naslednje leto so Kristen I. Bos idr.   Od tam se je razširila po vsem svetu.
               (2011) uspeli rekonstruirati celoten genom Yersi-  Divji rezervoarji te bolezni danes obstajajo v
               nie pestis iz vzorcev, pridobljenih na East Smith-  Severni Ameriki, Afriki in Aziji. Občasno terja-
               fieldu. Od takrat ni več nobenega dvoma, da je   jo kakšno žrtev (Campbell 2016, 293). Genetske
               bila črna smrt epidemija Yersinie pestis.   analize so pokazale, da je med drugo epidemi-
                   Gre za gram negativen bacil, ki je prisoten   jo kuga našla rezervoarje tudi v Evropi in novih
               med glodavci, prenašajo ga bolhe. Tako tudi pri-  valov niso povzročali (samo) novi vnosi bolezni
               de na človeka. Ko bolha ugrizne glodavca, zaužije   iz Azije (Seifert idr. 2015; Bos idr. 2016). Zani-
               nekaj bacilov, ki se v njej razmnožijo in zamašijo   mivo je, da je raziskava Schmida idr. (2015) naš-  71
               njen požiralnik ter proventrikel. Ko bolha napa-  la povezavo med podnebnimi nihanji v centralni
               de naslednjo žrtev (glodavca, podgano ali člo-  Aziji in kasnejšimi izbruhi kuge v Evropi. Naj-
               veka) in jo ugrizne, pri ugrizu izbljuva čep baci-  verjetneje je šlo torej za kombinacijo ustaljenih
               lov, ki vstopijo v telo žrtve skozi ranico. Bolezen   rezervoarjev kuge v Evropi in novih vdorov te
               se pojavlja v treh oblikah. Najpogostejša je bu-  bolezni iz centralne Azije.
               bonska kuga, pri kateri se mikrobi koncentrira-  Raziskave odpirajo več vprašanj, kot podajo
               jo v najbližji bezgavki, ki oteče in se nato zagno-  odgovorov. Kateri organizmi so predstavljali go-  Črna smrt v luči (bio)arheologije
               ji. Najpogosteje so prizadete bezgavke v dimljah,   stitelje kuge v njeni 400-letni prisotnosti v Evro-
               lahko pa se razširi še v druge, čemur običajno sle-  pi? Zakaj je bolezen konec 18. stoletja nenadoma
               di smrtonosna septikemija. Druga oblika kuge je   izginila iz Evrope?
               pljučna ali pnevmonična kuga, pri kateri so oku-
               žena pljuča, kasneje pa bacili pridejo tudi v kri. V   Kako prepoznati (množične) grobove,
               tem primeru je smrt skoraj gotova. Pljučna kuga   povezane z epidemijami?
               je nevarna tudi zato, ker se lahko širi kapljično,   Pri nas še ne poznamo pokopališč, povezanih s
               torej z izkašljevanjem. S tem bolnik v zadnjih   črno smrtjo ali katero drugo epidemijo. Z izje-
               dneh svojega življenja postane nevaren prenaša-  mo pripovedi o kužnem pokopališču na Nevljah,
               lec bolezni. V tretji obliki bolezen takoj napade   ki ni znanstveno podprta, smo torej praznih rok.
               kri, torej od začetka nastopi kot septikemija (Li-  Temu verjetno botruje tudi stanje raziskav. Gle-
               kar 1979, 157–158).                         de na to, da je kuga obiskala tudi naš prostor, lah-
                   V zadnjem desetletju je poznavanje črne   ko take grobove pričakujemo tudi pri nas. Kako
               smrti in novih valov kuge s pomočjo genetskih   jih prepoznavati? Če naletimo na množičen ali
               analiz zelo napredovalo. Danes vemo, da se je   večkraten grob, nam lahko pri njegovi poveza-
               Yersinia pestis med ljudmi pojavljala že 3.800 let   vi s katero od epidemij pomagajo klasične arhe-
               nazaj, v bronasti dobi (Spyrou idr. 2018). Vemo,   ološke metode. Če ga uspemo datirati v čas, ki se
               da je bila epidemija, ki jo je sprožila črna smrt,   ujema z neko epidemijo, je to lahko dober indi-
               druga (znana) epidemija te bolezni. Prva se je za-  kator, da gre za njene žrtve. Večji problemi se po-
               čela leta 541 in se končala med 8. ter začetkom   javijo pri večkratnih grobovih, saj je za te manjša
               11. stoletja. Danes jo poznamo kot justinijansko   možnost, da so nastali kot posledica epidemi-
               kugo. Evolucijska veja, ki jo je povzročila, je ob   je. Pisni viri nam lahko osvetlijo, katere epide-
               koncu epidemije najverjetneje izumrla (Wagner   mije so se razširile v naše kraje, prav tako nam
               idr. 2014). Črna smrt je bila prvi val druge epide-  lahko pomagajo povezati grobišče z epidemijo
               mije in se je začela v 14. stoletju ter trajala do 18.   (kot smo videli na primeru East Smithfielda, o
               stoletja. Ta veja Yersinie pestis je že v 14. stoletju   katerem imamo izvrstne zgodovinske podatke).
   66   67   68   69   70   71   72   73   74   75   76