Page 70 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

porotično hiperostozo, pojavnost kribre orbi- jenosti in revščine ter vojn. Pokazal je tudi, da je
talie, linearno enamelno hipoplazijo podočni- bila smrtnost med višjimi sloji precej nižja kot
kov v mandibuli ter maksili in dolžino femurja med ostalimi prebivalci. Tudi raziskave Sharon
kot nadomestne podatke za šibkost posamezni- DeWitte nakazujejo, da so jo reveži slabše odnes-
kov (DeWitte in Wood 2008; De Witte 2017). li v epidemiji – precej prepričani smo lahko, da
Pri vseh teh raziskavah sta rezultate, pridoblje- so prav oni takrat trpeli največje pomanjkanje.
ne z bioarheološkimi metodami, dopolnila s
statističnim modeliranjem. Običajno sta anali- Identiteta črne smrti
zirane skelete primerjala s kostnimi ostanki iz Splošno prepričanje, da je bila črna smrt kuga,
drugih podobnih pokopališč. V primeru razi- Yersinia pestis, je danes dokazano. Temu je pritr-
skave žrtev črne smrti (DeWitte in Wood 2008) dila znanost, vendar smo nesporne dokaze dobi-
sta skelete iz East Smithfielda primerjala s skele- li šele leta 2010 (Haensch idr. 2010).
70 ti iz dveh neepidemičnih pokopališč iz danskih To prepričanje je bilo sicer prisotno že ka-
mest Viborg in Odense. To primerjavo sta izbra- kšnih 100 let, vendar je Graham Twigg leta 1984
la, ker so bile populacije, ki so živele na teh loka- v knjigi The Black Death: A Biological Reappra-
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
cijah, izpostavljene podobnih podnebnim, druž- isal izrazil dvom o tem, saj nekatere značilnosti
benim in gospodarskim dejavnikom, prav tako bolezni, ki so jih poznali zgodovinarji, niso bile
so imele relativno podobno genetsko sestavo. Po- skladne z védenjem o Yersinii pestis. Raziskovalci
dobno je raziskovalka v raziskavah iz leta 2014 so kot možnosti predlagali mnoge druge bolez-
in 2015 primerjala skeletne ostanke s pokopali- ni, med njimi npr. antraks, virusno hemoragič-
šč iz časa pred epidemijo črne smrti, kot so St. no mrzlico ali neko smrtonosno izumrlo viru-
Nicholas Shambles, Guildhall Yard in faza 14 sno bolezen. Najbizarnejša teorija, ki je krožila,
St. Mary Spitala, ter s pokopališč, ki so nastala je bila, da naj bi bila bolezen posledica bioloških
po črni smrti, npr. faza 15 St. Mary Spitala in St. snovi, ki so prišle na zemljo s padcem meteori-
Mary Graces. ta 25. januarja 1348 (Campbell 2016, 289–290).
Njene raziskave so pokazale, da spol ni imel Razprava je bila ostra. Zdelo se je, da so jo na
velikega vpliva na smrtnost v epidemiji (DeWitte prelomu tisočletja zaključili Raoult idr. z raziska-
2009), da se je tveganje za smrt povečevalo s sta- vo, objavljeno leta 2000. S pomočjo danes vsem
rostjo (DeWitte 2010), prav tako pa se je tvega- poznanih PCR-testov so uspeli identificirati ge-
nje povečalo s šibkostjo posameznikov (DeWitte netski material Yersinie pestis v zobeh pokojni-
in Wood 2008). Vendar je bila črna smrt manj kov iz pokopa odraslega para in otroka v enem
izbirčna glede na šibkost svojih žrtev kot »nava- grobu na najdišču Saint-Côme in Saint-Dami-
dna smrt«. V običajnih okoliščinah je bila mož- en v Montpellierju na jugu Francije iz 14. stole-
nost smrti šibkih posameznikov za 500 % višja tja (Raoult idr. 2000). Rezultati raziskave so bili
kot smrtnost zdravih, v času črne smrti pa le za deležni ostrih kritik, očitali so jim sporno datira-
50%. Zanimivo je, da so raziskave pokazale, da se nje, da obravnavan večkratni pokop ni kon tekst,
je v 13. stoletju zdravje ljudi na splošno poslabšalo ki je zanesljivo povezan s črno smrtjo, kot so
v primerjavi z zdravjem ljudi iz 11. in 12. stoletja. množični grobovi, kot je npr. East Smithifield,
Po epidemiji je prišlo do izboljšanja zdravja po- in možnost kontaminacije vzorca v laboratoriju
pulacije. Temu je verjetno botrovalo to, da so bili (Wood in DeWitte 2003). Gilbert idr. (2004) so
preživeli predvsem bolj zdravi in da je prišlo do opravili analize kostnega materiala s pokopališč
izboljšanja življenjskih razmer (DeWitte 2014; Vodroffsgaard na Danskem in East Smithfield,
2015; 2017). Ti podatki dopolnjujejo Campbel- a niso našli sledi DNK Yersinie pestis. To je še
love (2016) ugotovitve, da se je v 13. stoletju polo- podžgalo dvome o identiteti črne smrti. Preboj
žaj evropskega prebivalstva začel slabšati zaradi je prišel leta 2010, ko so Stephanie Haensch idr.
lakot, podnebnih sprememb, vedno večje razslo- (2010) v več evropskih pokopališčih, povezanih