Page 67 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)
P. 67

izstopajo trije grobovi. Dva vsebujeta dva pokoj-  ki so bili pokopani naenkrat, najverjetneje so
               nika, eden pa pet. V grobu 141 sta bila pokopana   bili zaviti v mrtvaške prte. Tudi v tem primeru
               moški in ženska, stara med 20 in 49 let, v grobu   gre za množičen grob na podeželskem najdišču,
               145 odrasla oseba in otrok, star med pet in devet     Pichl je še danes vas. Postavlja se nekaj vprašanj,
               let, oba nedoločljivega spola, v grobu 160 pa tri-  npr. ali je epidemija pomorila večji del prebival-
               je moški, eden starejši od 50 let, drug star med 20   stva te vasi? Ali so tudi iz sosednjih vasi pokopa-
               in 39, za tretjega pa je moč reči le, da je bil odra-  vali v ta množični grob? Zaenkrat uganka ostaja
               sel. Poleg njih sta tam pokopana še mladostnika,   nerazvozlana (Gutsmiedl-Schümann idr. 2017,
               eden star med 15 in 19, drugi med deset in 14 let.   413–415). Da gre res za žrtve Yersinie pestis, so
               Njima spola ni bilo mogoče določiti. Pokopani   potrdile genetske analize, ki so dokazale pris-
               so bili na hrbtu in v običajni orientaciji (Kacki   otnost DNK te bakterije v kosteh pokojnikov
               idr. 2011, 581–583).                        (Wiechmann, Harbeck in Grupe 2010; Seifert
                   Grobove so na podlagi opredelitve pas-  idr. 2016).                                     67
               nih spon, stratigrafskih razmerij in radiokar-
               bonskih datacij časovno umestili med konec 13.   Bolnišnica svetega duha, Lübeck, Nemčija
               in konec 14. stoletja. Prav tako so opravili genet-  Ob Bolnišnici svetega duha v Lübecku v sever-
               ske raziskave in potrdili prisotnost Yersinie pe-  ni Nemčiji sta bili odkriti dve grobni jami, ki
               stis pri sedmih od devetih pokojnikov. Ti ljud-  se ju da povezati s črno smrtjo. Dva množična
               je so bili verjetno žrtve prvega vala epidemije, ki   grobova sta vsebovala 364 in 332 posameznikov.
               je to vas dosegel v februarju ali marcu 1348, ali pa   S kasnejšimi posegi sta bila poškodovana, zato   Črna smrt v luči (bio)arheologije
               naslednjega vala, ki je te kraje prizadel leta 1374.   ocenjujejo, da sta izvirno vsebovala posmrtne os-
               V primerjavi z do sedaj obravnavanimi primeri   tanke vsaj 800 pokojnikov. V bližini so odkrili še
               to pokopališče izstopa po tem, da ni (bilo odkri-  dve jami, vendar ju ni mogoče z gotovostjo dati-
               tih) množičnih grobov, temveč le večkratni. Po   rati, vsaj manjša je skoraj zagotovo mlajša.
               mnenju avtorjev je bilo v manjših naseljih malo   Trupla so bila v večjo jamo položena previ-
               žrtev, zato sistem pokopavanja ni bil preobreme-  dno, z običajno orientacijo zahod – vzhod in le-
               njen. Zaradi tega ni prišlo do tako velikih spre-  žeča na hrbtu, v treh ali štirih vrstah in v petih
               memb v pokopavanju kot v večjih mestih (Kac-  plasteh. Ponekod so plasti trupel ločevale tanj-
               ki idr. 2011, 583–586). Kot pa je pokazal primer   še plasti zemlje. Ni sledi krst, verjetno so bili po-
               opatije Thornton (Willmott idr. 2020), ne sme-  kojniki zaviti v mrtvaške prte. 58 % skeletov, ki
               mo posploševati, saj je očitno, da se je v nekaterih   jih je bilo mogoče analizirati, so bili odrasli moš-
               podeželskih primerih prav tako pokazala potre-  ki, otroci in mladostniki pa so predstavljali 25 do
               ba po množičnih grobovih. V tem primeru bi   30 % pokojnikov. Večji jami sta verjetno nastali
               bila lahko pomemben dejavnik prisotnost samo-  ob izbruhu prvega vala epidemije kuge leta 1350,
               stana z bolnišnico, ki je pritegnila obupane oko-  manjši pa bi lahko predstavljali žrtve katere od
               liške prebivalce.                           sledečih epidemij v letih 1367, 1376, 1388 ali 1396.
                                                           Radiokarbonske datacije in keramične analize
               Cerkev svetega Leonarda, Manching-Pichl,    so bile uporabljene za datacijo ostankov pokoj-
               Nemčija                                     nikov in jih vse umeščajo v 14. stoletje. Zgodo-
               Pod zakristijo cerkve svetega Leonarda v    vinski viri nam povedo, da je epidemija Lübeck
               Manching-Pichlu so odkrili množičen grob,   prizadela v letu 1350, poleti istega leta so mora-
               ki  je  vseboval  ostanke  vsaj  75  posameznikov  v   li izven grajskega obzidja pripraviti krizno po-
               štirih plasteh. Zakristija je bila zgrajena v dru-  kopališče. Pred tem so bile vse žrtve bolezni po-
               gi polovici 15. stoletja, torej je grob starejši od   kopane znotraj mesta, kjer se nahaja tudi cerkev
               nje. To so potrdile tudi radiokarbonske dataci-  Svetega duha. Obstaja tudi možnost, da je ta
               je, ki so ga umestile v 14. stoletje. Vsi pokojni-  množičen grob nastal kot posledica velike lakote,
   62   63   64   65   66   67   68   69   70   71   72