Page 68 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

2
saj naj bi ta odnesla 2.300 prebivalcev Lübecka najdiščih). Množični pokopi predstavljajo naj-
(Lütgert 2000). večje odstopanje od običajne pogrebne prakse,
zato bi lahko sklepali, da so nastali v času naj-
Kaj nam lahko povedo pokopi? hujšega razsajanja epidemije, ko je bilo smrtnih
Krščanstvo je v srednjem veku prevladovalo kot žrtev veliko in jih živi niso uspeli dovolj hitro po-
vodilna ideologija in najširše razširjena religija kopovati v enojne ali večkratne grobove. Preden
v Evropi. Njegov vpliv je segal globoko v vse vi- je epidemija izbruhnila v vsej svoji moči, so bili
dike življenja – od politične ekonomije do vsa- verjetno posamezniki pokopani po ustaljenem
kodnevnih praks in obredov prehoda, s čimer je načinu (najverjetneje na običajnih pokopališčih
krojilo mnogo vidikov družbe. Zato je moral biti ob cerkvah), ko pa se je začela umirjati, so sledili
vsak dober kristjan deležen primernega pokopa. pokopi na novoustanovljenih pokopališčih, kot
Za dobro smrt se je moral posameznik pripravi- vidimo na primeru East Smithfielda. Mogoče
68 ti in urediti vse svoje zemeljske zadeve, preden je je, da so bila novoustanovljena pokopališča na-
odšel v posmrtno življenje. Pokopan je moral biti menjena ljudem nižjega sloja, medtem ko so bili
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
na posvečeni zemlji, ki se je običajno nahajala ob bogatejši tudi v teku epidemije pokopavani ob
cerkvah, in s pravilnim obredom. Pokop je bil na- cerkve. Pokojniki v množičnih grobovih so kljub
čeloma preprost. Trupla so položili v enojne gro- težkim razmeram, ki so vladale, še vedno poko-
bove, če pa je prišlo do smrti več članov družine v pani spoštljivo in z upoštevanjem vseh običajnih
kratkem časovnem razmiku, so bili v navadi tudi pravil glede orientacije, položaja trupla ter v ve-
večkratni pokopi v isti grob. Trupla so bila sleče- čini primerov tudi v mrtvaških prtih ali krstah.
na, oprana in zavita v mrtvaški prt ter položena Po drugi strani pa je mogoče, da so se živi
v krsto ali pokopana neposredno v jamo. Običaj- teh mrtvih tudi bali. Strah je lahko v tem pri-
no so bila orientirana tako, da je bila glava pokoj- meru izviral iz strahu pred boleznijo. Kot kažeta
nika obrnjena proti zahodu, noge pa proti vzho- primera dveh pokopov s prisotnostjo večjega šte-
du. Običajno je pokojnik ležal na hrbtu, položaj vila novcev, odkrita v East Smithfieldu (Grain-
rok pa se je skozi čas spreminjal. Vsaka kultura ger idr. 2008, 21), je mogoče, da so nekatere po-
sameznike pokopali, ne da bi jih slekli ali brez
se praks pokopavanj običajno strogo drži, razen ustreznega obreda. Če je bil vzrok za to strah
v primeru globokih kulturnih sprememb ali pa pred okužbo, razpadlo in smrdeče truplo ali pa
ko skupnost doživi katastrofalen dogodek, kot kakšno drugo verovanje, ne moremo vedeti. V
so epidemija, vojna ali naravna katastrofa (Beu- East Smithfieldu (Grainger idr. 2008, 3) in v He-
champ 2012, 1–6). refordu (Stone in Appleton-Fox 1996, 48) je moč
Za množične pokope je značilno, da so pos- najti dokaze, da so bila nekatera trupla pred po-
ledica dogodka, ki povzroči veliko smrti v krat- kopom že delno razpadla. To bi lahko pomeni-
kem času, ter da so vsa trupla pokopana istoča- lo, da zaradi velikega števila mrtvih niso uspe-
sno. Kot so pokazali obravnavani primeri, vsi li sproti pokopati žrtev bolezni, preden so trupla
grobovi, nastali v kriznih trenutkih epidemi- začela razpadati, ali pa da so pokojnike odkri-
je, niso enaki. Ločimo lahko tri tipe pokopov, li celo nekaj časa po smrti. Za zaščito pred šir-
povezanih s katastrofami: enojne pokope (kot jenjem bolezni in smradom razpadajočih trupel
jih srečamo na pokopališčih West (Pfizenmeier so na nekaterih pokopališčih (West Smithfield
2016) in East Smithfield (Grainger idr. 2008)), (Pfizemeier 2016, 33), herefordska katedrala (Sto-
večkratne pokope (kot jih srečamo npr. v Saint- ne in Appleton-Fox 1996, 46, glej tudi opombo 1
-Laurent-de-la-Cabrerisseju (Kacki idr. 2011)) ter 2 Število pokojnikov, pokopanih v grobu, da ga še lahko pri-
množične pokope (ki jih poznamo npr. v East števamo k večkratnem grobu, ni definirano. V Saint-La-
Smithfieldu (Grainger idr. 2008), opatiji Thorn- urent-de-la-Cabreriesseju vsebuje največji večkratni grob
pet pokojnikov (Kacki idr. 2011), kar bi bilo lahko bilo bli-
ton (Willmott idr. 2020) in drugih omenjenih zu zgornje meje tega tipa grobov.