Page 69 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)
P. 69

v tem prispevku)) posamezne plasti trupel pokri-  je opaziti, da so se najpomembnejši elementi kr-
               li s plastjo (glinaste) zemlje ali kakšnim drugim   ščanskega obreda ob pokopu v veliki meri ohra-
               materialom. Možno je tudi, da so se živi mrtvih   nili – orientacija zahod – vzhod, ležanje trupla
               bali zaradi verovanj v povratnike, ljudi, ki bi   na hrbtu in uporaba mrtvaškega prta ali krste.
               vstali od mrtvih in škodovali živim.        Kljub temu pa je zaradi nenavadnega in nerazu-
                   Iz časa črne smrti ne poznamo takih prime-  mljenega načina umiranja prihajalo do praks, s
               rov, znan pa je primer iz kužnega pokopališča na   katerimi so želeli preprečiti nadaljnje okužbe ali
               otoku Lazzaretto Nuovo v Benetkah, ki je dati-  smrad. Vse to je po vsej verjetnosti spremljal tudi
               ran v 17. stoletje. Gre za pokop ženske, zavite v   strah pred različnimi nadnaravnimi bitji, povra-
               mrtvaški prt, stare 61 ± 5 let, ki je imela v usta za-  tniki, ki bi lahko bili povezani s pokojniki.
               rinjeno veliko opeko. Po interpretaciji Nuzzole-
               sa in Borrinija (2010) naj bi grobarji pri kopanju   Kaj nam lahko povedo kosti?
               groba za žrtev kuge naleteli na grob te ženske.   Po pregledu arheoloških pričevanj o epidemiji, ki   69
               Opazili naj bi luknjo v mrtvaškem prtu na mes-  je zadela Evropo in Sredozemlje sredi 14. stoletja,
               tu ust, truplo pa naj še ne bi bilo preveč razpad-  se bomo osredotočili še na antropološke ostan-
                                                     3
               lo; zato so sklepali, da je ženska »vampirka« , ki   ke njenih žrtev. Zanimalo nas bo, kdo je bil naj-
               je žvečila prt, v katerega je bila zavita. Da bi se   večkrat žrtev te bolezni, ali katere demografske
               zaščitili pred njo, so ji v usta zarinili omenjeno   skupine izstopajo ali pa je bila kuga morilec, ki
               opeko. Ker ne poznamo ljudskih verovanj ali na-  ni diskriminiral. Iz kosti lahko izločimo ostanke
               vade, da bi se v tem kulturnem okolju v usta ob   stare DNK, ki nam pomaga razvozlati uganko,   Črna smrt v luči (bio)arheologije
               pokopu vstavljalo opeke, je po mnenju avtorjev   kateri patogen je povzročil črno smrt.
               tak potek dogodkov najbolj mogoč. Seveda ne
               moremo enakih navad pripisati ljudem, ki so ži-  Bioarheološke raziskave
               veli v času črne smrti, saj je od takrat minilo 300   Sharon DeWitte je vodilna raziskovalna bioar-
               let, položaj žensk v družbi pa se je v tem času pre-  heoloških vidikov črne smrti. Naredila je vrsto
               cej spremenil (Federici 2019). Vseeno pa nam to   raziskav na to temo in prišla do pomembnih
               kaže, da so tudi v času travmatičnega dogodka,   ugotovitev. Njena metodologija temelji na pri-
               kot je bila epidemija, ljudje verjeli v različne po-  merjavi kostnih ostankov ljudi iz različnih poko-
               vratnike ali druga mitološka bitja, ki bi jim lah-  pališč, ki so nastajala pred, med ali po epidemiji.
               ko škodovala.                               Raziskovala je smrtnost posameznikov glede na
                   V večini družb je pogrebni ritual eden naj-  starost (DeWitte 2010; 2014; 2015), spol (DeWi-
               pomembnejših in najstalnejših obredov; če pride   tte 2009, 2017) in stanje (šibkost) posameznikov
               do sprememb, so te posledica kriznih trenutkov   (DeWitte in Wood 2008; 2017). Šibkost je v so-
               ali globokih družbenih sprememb. Ta težnja je   dobnem kliničnem kontekstu definirana kot kli-
               opazna tudi v času črne smrti. Sklepamo lahko,   nični sindrom, ki poveča dovzetnost posamezni-
               da so množične grobove uporabljali le v izrednih   kov za slabše zdravstveno stanje ali smrt ter oteži
               razmerah, sicer pa so tudi na novoustanovljenih   okrevanje po bolezni. V bioarheoloških kontek-
               pokopališčih prisotni enojni grobovi. V manj-  stih se šibkost definira kot relativno tveganje za
               ših krajih zaradi manjšega števila smrti ni nujno,   smrt, prilagojeno na starost (Schaik in DeWitte
               da se je pokazala potreba po množičnih grobo-  2020, 474). Ker šibkosti arheoloških populacij
               vih, vendar ne smemo posploševati. Vsekakor pa   ne moremo preizkušati kot sodobna medicinska
                                                           stroka, moramo arheologi iskati drugačne po-
                                                           kazatelje. Različne bolezni, stres, pomanjkanje
               3   Kulturni zgodovinar Clemens Ruthner, ki se ukvarja tudi
                   z zgodovino vampirizma, je mnenja, da se izraz vampir lah-  v otroštvu ali odrasli dobi pustijo sledi na kos-
                   ko uporablja le za bitja, ki se v verovanjih pojavijo po 18.   teh posameznikov. Sharon DeWitte in njen so-
                   stoletju, saj je beseda najverjetneje nastala takrat (SIstory
                   Info 2019).                             delavec sta preverjala periostalne lezije na tibiji,
   64   65   66   67   68   69   70   71   72   73   74