Page 69 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)
P. 69
v tem prispevku)) posamezne plasti trupel pokri- je opaziti, da so se najpomembnejši elementi kr-
li s plastjo (glinaste) zemlje ali kakšnim drugim ščanskega obreda ob pokopu v veliki meri ohra-
materialom. Možno je tudi, da so se živi mrtvih nili – orientacija zahod – vzhod, ležanje trupla
bali zaradi verovanj v povratnike, ljudi, ki bi na hrbtu in uporaba mrtvaškega prta ali krste.
vstali od mrtvih in škodovali živim. Kljub temu pa je zaradi nenavadnega in nerazu-
Iz časa črne smrti ne poznamo takih prime- mljenega načina umiranja prihajalo do praks, s
rov, znan pa je primer iz kužnega pokopališča na katerimi so želeli preprečiti nadaljnje okužbe ali
otoku Lazzaretto Nuovo v Benetkah, ki je dati- smrad. Vse to je po vsej verjetnosti spremljal tudi
ran v 17. stoletje. Gre za pokop ženske, zavite v strah pred različnimi nadnaravnimi bitji, povra-
mrtvaški prt, stare 61 ± 5 let, ki je imela v usta za- tniki, ki bi lahko bili povezani s pokojniki.
rinjeno veliko opeko. Po interpretaciji Nuzzole-
sa in Borrinija (2010) naj bi grobarji pri kopanju Kaj nam lahko povedo kosti?
groba za žrtev kuge naleteli na grob te ženske. Po pregledu arheoloških pričevanj o epidemiji, ki 69
Opazili naj bi luknjo v mrtvaškem prtu na mes- je zadela Evropo in Sredozemlje sredi 14. stoletja,
tu ust, truplo pa naj še ne bi bilo preveč razpad- se bomo osredotočili še na antropološke ostan-
3
lo; zato so sklepali, da je ženska »vampirka« , ki ke njenih žrtev. Zanimalo nas bo, kdo je bil naj-
je žvečila prt, v katerega je bila zavita. Da bi se večkrat žrtev te bolezni, ali katere demografske
zaščitili pred njo, so ji v usta zarinili omenjeno skupine izstopajo ali pa je bila kuga morilec, ki
opeko. Ker ne poznamo ljudskih verovanj ali na- ni diskriminiral. Iz kosti lahko izločimo ostanke
vade, da bi se v tem kulturnem okolju v usta ob stare DNK, ki nam pomaga razvozlati uganko, Črna smrt v luči (bio)arheologije
pokopu vstavljalo opeke, je po mnenju avtorjev kateri patogen je povzročil črno smrt.
tak potek dogodkov najbolj mogoč. Seveda ne
moremo enakih navad pripisati ljudem, ki so ži- Bioarheološke raziskave
veli v času črne smrti, saj je od takrat minilo 300 Sharon DeWitte je vodilna raziskovalna bioar-
let, položaj žensk v družbi pa se je v tem času pre- heoloških vidikov črne smrti. Naredila je vrsto
cej spremenil (Federici 2019). Vseeno pa nam to raziskav na to temo in prišla do pomembnih
kaže, da so tudi v času travmatičnega dogodka, ugotovitev. Njena metodologija temelji na pri-
kot je bila epidemija, ljudje verjeli v različne po- merjavi kostnih ostankov ljudi iz različnih poko-
vratnike ali druga mitološka bitja, ki bi jim lah- pališč, ki so nastajala pred, med ali po epidemiji.
ko škodovala. Raziskovala je smrtnost posameznikov glede na
V večini družb je pogrebni ritual eden naj- starost (DeWitte 2010; 2014; 2015), spol (DeWi-
pomembnejših in najstalnejših obredov; če pride tte 2009, 2017) in stanje (šibkost) posameznikov
do sprememb, so te posledica kriznih trenutkov (DeWitte in Wood 2008; 2017). Šibkost je v so-
ali globokih družbenih sprememb. Ta težnja je dobnem kliničnem kontekstu definirana kot kli-
opazna tudi v času črne smrti. Sklepamo lahko, nični sindrom, ki poveča dovzetnost posamezni-
da so množične grobove uporabljali le v izrednih kov za slabše zdravstveno stanje ali smrt ter oteži
razmerah, sicer pa so tudi na novoustanovljenih okrevanje po bolezni. V bioarheoloških kontek-
pokopališčih prisotni enojni grobovi. V manj- stih se šibkost definira kot relativno tveganje za
ših krajih zaradi manjšega števila smrti ni nujno, smrt, prilagojeno na starost (Schaik in DeWitte
da se je pokazala potreba po množičnih grobo- 2020, 474). Ker šibkosti arheoloških populacij
vih, vendar ne smemo posploševati. Vsekakor pa ne moremo preizkušati kot sodobna medicinska
stroka, moramo arheologi iskati drugačne po-
kazatelje. Različne bolezni, stres, pomanjkanje
3 Kulturni zgodovinar Clemens Ruthner, ki se ukvarja tudi
z zgodovino vampirizma, je mnenja, da se izraz vampir lah- v otroštvu ali odrasli dobi pustijo sledi na kos-
ko uporablja le za bitja, ki se v verovanjih pojavijo po 18. teh posameznikov. Sharon DeWitte in njen so-
stoletju, saj je beseda najverjetneje nastala takrat (SIstory
Info 2019). delavec sta preverjala periostalne lezije na tibiji,