Page 72 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

Verjetno smo tudi pri nas že izkopali grob posa- stare DNK osvetlijo dinamiko patogenov in nji-
meznika, za katerega je bila usodna kuga, a ker hovega razlitja iz naravnih rezervoarjev. To omo-
gre za enojne grobove ob cerkvah, jih je nemogo- goča boljše predvidevanje obnašanja epizooz, ko
če ločiti od grobov žrtev kakšne druge bolezni ali je naravno ravnovesje podrto, in sprejem temu
naravne smrti. V tem primeru bi nam lahko po- primernih ukrepov. Bioarheološke raziskave lah-
magale edino DNK-analize zobovja ali kosti po- ko dopolnijo klinično sliko sodobne populacije
kojnikov. Takšna raziskava bi potrebovala siste- pri razumevanju, kateri deli družbe so najran-
matično raziskavo ogromne količine skeletov in ljivejši ob izbruhu nalezljivih bolezni in za kate-
bi bila nedvomno draga. re je še posebej pomembno preprečiti stik s pa-
Morda bi bilo smiselno iskati množične togeni. Nenazadnje pa nam klasičen arheološki
grobove pod cerkvami, postavljenimi v zahva- pristop po eni strani omogoči vpogled v neopri-
lo za preživeto kugo. Pri nas so pogosto posveče- jemljive vidike človeškega obnašanja, v dojema-
72 ne svetemu Roku. Poznamo nekaj primerov, kjer nje svetega in spoštovanje mrtvih, ki tudi v času
so nad množičnimi grobovi ali v njihovi nepo- katastrof ne zamrejo, po drugi strani pa tudi v to,
sredni bližini zgradili cerkev ali samostan (npr. v kako se družba obnaša v času kolapsa ustaljenih
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
East Smithfieldu (Grainger idr. 2008, 11) ali cer- institucij, ko običajno ravnanje s pokojniki zara-
kev svetega Leonarda v Manching-Pichlu (Guts- di prevelikega števila umrlih ni več mogoče. Vse
miedl-Schümann idr. 2017)). to nam kaže, da so potrebne dodatne raziskave,
ki bi omogočile spremljanje, nadzor in omejeva-
Zaključek nje potencialnih prelivov patogenov na človeka,
V tem prispevku smo skušali predstaviti nekaj hkrati pa odporne javne institucije, ki v prime-
pomembnejših pokopališč, povezanih s črno ru izbruha epidemije zmorejo omejiti njeno ši-
smrtjo, in ovrednotiti, kaj nam lahko povedo o ritev ter poskrbeti za vse člane družbe, posebej
življenju v času, ko je epidemija morila po Evro- najšibkejše. Navsezadnje pa je preventiva najbolj-
pi. Klasičen arheološki kontekst nam je poka- ša kurativa – potrebne so družbene spremembe
zal, da je epidemija pretrgala običajno življenje, in bolj sonaravna družba, ki bo znala racionalno
vendar so osnovna verovanja in spoštovanje do upravljati z okoljem, da do novih epidemij sploh
mrtvih ostala. Bioarheološki podatki so pokaza- ne bo prišlo.
li, da so bili zaradi epidemije prizadetejši pred-
vsem šibki, verjetno revnejši in podhranjeni. Do Literatura
rasti števila šibkih in podhranjenih revežev je Beuchamp, A. M. 2012. »The Black Death,
prišlo zaradi podnebnih sprememb, družbene- Plague, and Mass Mortality.« Journal
ga razslojevanja in naraščajoče revščine ter vojn of Univerity of Manitoba Anthropology
in z njimi povezanih davkov. Genetske raziskave Students’ Assocication 30. https://api
so dokazale, kateri patogen je povzročil epidemi- .semanticscholar.org/CorpusID
jo črne smrti in njegovo obnašanje v stoletjih po : 26804985.
prvem izbruhu te bolezni. Boccacio, G. 1973. Dekameron. Prevedel A.
Opozoriti velja na nakazano povezavo med Budal. Ljubljana: Mladinska knjiga.
izbruhi epidemije in porušenim ekološkim rav- Bos, K. I., V. J. Schuenmann, G. B. Golding,
novesjem, ki ga povzročijo podnebne spremem- H. A. Burbano, N. Waglechner, B. K.
be ter posegi v naravo. Zaradi tega je najboljši Coombes, H. B. McPhee idr. 2011. »A
način preprečevanja novih pandemij zmanjšanje Draft Genome of Yersinia Pestis from
izpustov toplogrednih plinov ter omejitev pose- Victims of the Black Death.« Nature 478
ganja v naravno okolje (Intergovernmental Sci- (7370): 506–510.
ence-Policy Platform on Biodiversity and Eco- Bos, K. I., A. Herbig, J. Sahl, N. Waglechner,
system Services 2020). Hkrati nam raziskave M. Fourment, S. A. Forrest, J. Klunk