Page 77 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

»Ta, ki ni od Boga, je od Hudiča, in ima tako svoje francoze ...«:
imaginarij »francoske bolezni« in slovenska literatura 16. stoletja
“The One Who Is Not from God Iw from the Devil, and thus Has His Own French Pox”:
The Imagery of the “French Disease” and Slovenian Literature of the 16th Century

Jonatan Vinkler
Univerza na Primorskem Fakuleta za humanistične študije, Koper,
jonatan.vinkler@upr.si

Izvleček
Imaginarij sifilisa je bil od pojava te spolno prenosljive bolezni kot vseevropske epidemije (konec 15. sto-
letja) do začetka uspešnega zdravljenja (20. stoletje) sestavljen iz podob in izrazov za družbeno stigmo
posameznika ter celotne etnije. Tak imaginarij je razviden tudi v jezikovnoslovenski kulturi 16. stoletja, 77
glavni viri pa so opus prvega slovenskega pisatelja, Primoža Trubarja, in slovaropisna dela med 16. ter 18.
stoletjem. Pri Primožu Trubarju je imaginarij sifilisa izpeljava iz idearija/teologije bolezni kot Božje kaz-
ni za posamičnikov osebni greh.
Ključne besede: sifilis, zgodnji novi vek, imaginarij, slovenska književnost, Primož Trubar

Abstract
From the onset of this sexually transmitted disease as a widespread epidemic across Europe (in the late
fifteenth century) to the advent of effective treatment (in the twentieth century), the perception of
syphilis encompassed visual representations and verbal descriptions that conveyed the social disgrace
associated with both the affected individuals and their entire ethnic community. An example of such
a concept can also be observed in the cultural context of sixteenth century Slovene-inhabited lands,
with the primary source being the literary contributions of Primož Trubar, the first Slovenian writer,
as well as the lexicographical works produced between the sixteenth and eighteenth centuries. Primož
Trubar's association of syphilis with divine punishment stems from the ideology or theology that views
the disease as a consequence of an individual's wrongdoing.
Keywords: syphilis, early modern age, imagery, Slovenian literature, Primož Trubar

memoarjih skladatelja, ki je poleg Be- igro ter z nenavadno enotnostjo in energijo
ethovna morda podobno intenzivno izžvižgali vse ostalo.
V zaznamoval glasbene prelomnice 19. sto-
letja ter se je v evropski panteon podob, ki jih je Berlioz je zabeležil odziv Parižanov na nje-
mogoče šteti za fotografska »obča mesta« sto- govo opero Benvenuto Cellini. Ta je bila v Salle
Le Peletier uprizorjena 10. septembra 1838, libre-
letja meščanov in revolucij, podobno kot »la- to pa sta po »vitae« znamenitega Firenčena ob
bod iz Pesara« Rossini in umetnik »rož zla« pomoči Alfreda de Vignyja zložila Léon de Wa-
Baudelaire, trajno vgraviral z upodobitvijo Fé-
lixa Nadarja – v Spominih Hectorja Berlioza –, illy in Auguste Barbier (Macdonald b. l.).
je najti reminiscenco na nenaklonjeni sprejem in Cellini, ki je s svojo renesančno neukroče-
mizeren uspeh neke umetnikove skladbe (Berli- nostjo, viharnostjo in delovanjsko silovitostjo
oz 1954, 273): kot urok nagovarjal vročekrvnega skladateljske-
ga romantika, je v svoj spominski obračun s pre-
Na kratko, opero so igrali. Poslušalci so s teklostjo uvrstil tudi naslednje poročilo (Celli-
prekomernim navdušenjem sprejeli pred- ni 1910, 123):
https://doi.org/10.26493/2350-5443.12(1)77-107 © author/authors