Page 78 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

Drži, da sem zbolel, in mislim, da sem jo do- palico zavoljo nerednega življenja, in (f) ki jo
bil od tiste lepe mlade dekle, ki sem jo imel je pretežni del okcitanske kulture zgodnjega
pri sebi, ko so mi oropali hišo. Francoska bo- novega veka poznal pod imenom »francoska
lezen [poimenovanje, op. J. V.], kajti to je bilo bolezen«.
to, je spala v meni več kot štiri mesece, pre- Historiografski narativ bo tako v pričujo-
den se je pokazala, nato pa je izbruhnila po čem besedilu poleg idearija in imaginarija sifilisa
celem telesu naenkrat. Ni bilo podobno tis- v zgodnjem novem veku usmerjen tudi v besedil-
temu, kar se običajno opaža, vendar je bila ne pojavitve ter semantično, imagološko in kul-
moja koža prekrita z mehurji, velikimi kot ko- turnozgodovinsko analizo zapisov v prvem av-
vanec in rožnate barve [opis drugega stadija torskem opusu slovenske književnosti, tj. v delih
bolezni, op. J. V.]. Zdravniki tega ne bi ime- Primoža Trubarja, in sicer v besedilne kon tekste,
novali francoska bolezen, čeprav sem jim po- ki zadevajo prvi ohranjeni slovenski tekstni
78 vedal, zakaj mislim, da gre zanjo. Najprej spoprijem z bakterijo trepomena pallidum.
sem se zdravil po njihovih napotkih, toda Beseda tako teče o venerični treptomeno-
brez uspeha. Nazadnje pa sem se odločil, da zi oz. sporadičnem sifilisu, ki se prenaša s spol-
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
bom začel jemati les [lignum sanctum, guaia- nimi stiki; v narativu se ne osredotočam na en-
cum sanctum, it. legno santo, eden od dveh naj- demski sifilis oz. nevenerično treptomenozo, ki
običajnejših načinov zdravljenja sifilisa v 16. je sporadičnemu sifilisu podobna po klinični sli-
stoletju, op. J. V], in to kljub odsvetovanju ki in je izrazito zaznamovala tudi prva desetletja
najboljših zdravnikov v Rimu; jemal sem ga 19. stoletja na Kranjskem, Notranjskem in Pri-
z največjo disciplino in ob najskrajnejši absti- morskem, slovenska zgodovina medicine pa jo
nenci, kot si jo je le mogoče zamisliti, in že pozna pod imenom škrljevska bolezen oz. škr-
po nekaj dneh sem opazil veliko izboljšanje ljevka (Zupanič Slavec 2001, 16–18).
[poudaril J. V.]. Končalo se je tako, da sem
se v petdesetih dneh pozdravil in sem zopet Hipoteze o izvoru sifilisa
zdrav kot dren. Naravoslovne znanosti izvor sifilisa praviloma
Radoživi kipar in papeški medaljer v zapi- razlagajo s tremi hipotezami. To so: (a) hipoteza
su obuja spomin na bližnje srečanje z medicin- o predkolumbovskem izvoru, (b) hipoteza o ko-
sko, farmakološko, vojaško, družbeno in dru- lumbovskem izvoru in (c) razvojna hipoteza oz.
žabno zagato, ki je v Evropi njegove dobe brez hipoteza o splošni planetarni razširjenosti sifilisa
izjeme (a) dobila vsaj epidemične razsežnosti, (b) (Tampa idr. 2014, 5; Thielmann 2022, 211–212).
se navzven manifestirala z gnojnimi bulami po Teza o predkolumbovskem izvoru sifilisa
telesu, ki so se sčasoma predrle in komaj pred-
stavljivo skazile vnanjščino okuženega, (c) priza- temelji na ugotovitvi, da so bile treptomenalne
devala vse stanove tedanje družbe – Cellini ve v bolezni prisotne v Evropi in na drugih celinah že
svojih spominih povedati, da ni obšla niti enega pred prihodom Krištofa Kolumba v Novi svet.
stanu, pred njo pa da nista ostala varna ne dekla Simptomi teh bolezni so bili praviloma, toda s
1
ne kardinal –, (d) ki so jo skušali zdraviti na raz- stališča sodobne medicinske znanosti zmotno,
lične načine, zlasti z živosrebrnimi pripravki in diagnosticirani za bolezen, ki se je je stara celi-
gvajakom, pri tem (e) domnevali, da jo je mogo- na poleg črne smrti bala najbolj – za gobavost. Z
če (p)ozdraviti, (e) toda menili, da gre za Božjo drugimi besedami: bolezen pinta, ki jo povzro-
ča bakterija trepomena carateum – ta se morfo-
1 Kajpak tudi samostojne podjetnice najstarejše obrti ne. Pi- loško in serološko ne razlikuje od bakterije tre-
etro Aretino je v svojih Ragionamenti (1534–1536) v usta
ene od nekdanjih kurtizan položil naslednje besede (Are- pomena pallidum, ki povzroča sifilis –, naj bi
tino 1992, 13; prim. Acton 2006, 50–58): »Slabo voljo pre- bila v Afriki in Aziji prisotna vsaj 15.000 let pr.
pusti meni, ki se mi je francoska bolezen [poudaril J. V.] raz-
lezla po telesu, še pes me ne povoha ...« n. št. in naj bi bila živalskega izvora. Nato naj bi