Page 79 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)
P. 79

se  zavoljo mutacij okoli 10.000 pr. n. št. razširi-  najti skeletov s tovrstnimi lezijami izpred leta
               la po svetu z izjemo ameriškega kontinenta. En-  1492, temveč po tem datumu, okostja iz Ameri-
               demski sifilisi so se pojavili okoli 7.000 pr. n. št.,   ke pa po drugi strani izkazujejo sifilitične lezije,
               3.000 pr. n. št. pa naj bi se iz slednjih v jugoza-  starejše od prihoda Kolumba med staroselce na
               hodni Aziji razvil sporadični sifilis. Zaradi spre-    ameriški celini (Anderson idr. 1986, 349; Tam-
               menjenih klimatskih pogojev in nižjih tempera-  pa idr. 2014, 5; Vargová, Vymazalová in Horáč-
               tur po zadnji poledenitvi naj bi se le-ta razširil v   ková 2019, 526).
               Evropo ter drugam, toda sprva naj bi imela bole-
               zen blag klinični potek, njena kužnost pa naj bi   Razvojna hipoteza oz. hipoteza o splošni
               se zaradi mutacij okrepila šele konec 15. stoletja   razširjenosti sifilisa
               (Tampa idr. 2014, 5; Thielmann 2022, 212).  gradi na izhodišču, da so vse treptomenalne bo-
                                                           lezni ves čas distribuirane planetarno, vendar
               Kolumbovska hipoteza o izvoru sifilisa      imajo v različnih okoljih raznolike odzive na isti   79
               črpa iz poročil poročilih dveh zdravnikov, Ruy-  bakterijski agens in torej različne klinične slike,
               ja Díaza de Isle (Tractado cõtra el mal serpenti-  ki so odvisne od geografskih, klimatskih in kul-
               no,  que vulgarmente  en  España  es  llamado  bu-  turnorazvojnih značilnosti posamezne skupnos-
               bas, 1539) in Gonzala Fernándeza de Ovieda y   ti, kjer se pojavijo.
               Valdésa (Historia general y natural de las Indias,   Pinta, yaws, endemski in sporadični sifilis
               1552). Obe besedili sta nastali po vrnitvi Kolu-  znotraj robnih pogojev te interpretacije veljajo za
               mba in njegovih mornarjev 1493. iz Novega sve-  odziv na trepomena pallidum, in sicer za odziv, ki
               ta ter beležita, da so pomorščaki okužbo prinesli   variira glede na dejavnike okolja ter kulturne raz-
               domov iz za Evropejca eksotičnih krajev onstran   like med populacijami in ki korespondira glede na
               Atlantika. Tudi sam znameniti morjeplovec Ko-  stike med populacijami z različnih  geografskih
               lumb je potrdil, da je bila bolezen za Evropo dot-  območij. Kot argumentacija tega pogleda se obi-
               lej neznana, da pa so jo poznali ameriški staro-  čajno navaja analiza bolezni yaws (treponema pal- »Ta, ki ni od Boga, je od Hudiča, in ima tako svoje francoze ...«
               selci, ki da so zoper njo razvili celo kompleksne   lidum subspecies pertenue), ki po opredelitvi Med-
               metode zdravljenja. Ruy Díaz de Isla je okužbo   narodne zdravstvene organizacije beleži 80.000
                                                           primerov okužb letno in velja za endemsko trepto-
               opisal kot »morbus novus«, kot »neznano bo-  menozo (World Health Organization b. l.). Bole-
               lezen, ki je doslej ni bilo videti niti je ni še nihče   zen izvira iz centralne in zahodne Afrike, na Iber-
               opisal«. Dodal je še, da je bolezen, ki je na evrop-  ski polotok naj bi jo prinesli afriški sužnji, in sicer
               ska tla, kot je misliti, prvič stopila 1493. v Barce-  pol stoletja pred Kolumbovo odpravo v Novi svet.
               loni, izvirala iz otoka Isla Española, tj. Hispanio-  Yaws ostaja nemodificiran v državah s podob-
               le v Velikih Antilih (navedeno po Holcomb 1937,   no klimo, kot je na območjih izvora, v deželah s
               30), ter da jo je imel krmar karavele Pinte, Fran-  hladnejšim in bolj suhim podnebjem ter s slabi-
               cisco Martin Pinzón de Palos, eden treh bratov   mi pogoji za osebno higieno se je razvil v endem-
               Pinzón, ki so s Kolumbom jadrali preko Atlanti-  ski sifilis, v družbah z višjo stopnjo osebne higiene
               ka, ob njem pa tudi drugi člani posadke: skupaj   in razvitim urbanim življenjem pa je prešel tudi v
               44 evropskih pomorščakov in deset staroselcev,   sporadični sifilis (Tampa idr. 2014, 5).
               in to ko so se iz Srednje Amerike vrnili v Evropo.   Današnje  stanje  raziskav  na  področju
                   V prid kolumbovski hipotezi o prenosu spo-  paleon tologije in filogenetike omogoča detajli-
               radičnega sifilisa iz Amerike v Evropo govori   ran odgovor, ki razlagalno moč črpa iz vseh treh
               tudi radiokarbonska datacija okostij, na katerih   hipotez: dokazi izkazujejo, da je v Evropi en-
               so razvidne sifilitične lezije. Topogledne razi-  demski sifilis, ki se ni prenašal s spolnimi stiki,
               skave kažejo, da v kontinentalni Evropi, npr. v   obstajal že pred vrnitvijo Kolumba iz Amerike,
               deželah krone sv. Václava in v Skandinaviji, ni     so pa pomorščakovi mornarji v Evropo prinesli
   74   75   76   77   78   79   80   81   82   83   84