Page 79 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

se zavoljo mutacij okoli 10.000 pr. n. št. razširi- najti skeletov s tovrstnimi lezijami izpred leta
la po svetu z izjemo ameriškega kontinenta. En- 1492, temveč po tem datumu, okostja iz Ameri-
demski sifilisi so se pojavili okoli 7.000 pr. n. št., ke pa po drugi strani izkazujejo sifilitične lezije,
3.000 pr. n. št. pa naj bi se iz slednjih v jugoza- starejše od prihoda Kolumba med staroselce na
hodni Aziji razvil sporadični sifilis. Zaradi spre- ameriški celini (Anderson idr. 1986, 349; Tam-
menjenih klimatskih pogojev in nižjih tempera- pa idr. 2014, 5; Vargová, Vymazalová in Horáč-
tur po zadnji poledenitvi naj bi se le-ta razširil v ková 2019, 526).
Evropo ter drugam, toda sprva naj bi imela bole-
zen blag klinični potek, njena kužnost pa naj bi Razvojna hipoteza oz. hipoteza o splošni
se zaradi mutacij okrepila šele konec 15. stoletja razširjenosti sifilisa
(Tampa idr. 2014, 5; Thielmann 2022, 212). gradi na izhodišču, da so vse treptomenalne bo-
lezni ves čas distribuirane planetarno, vendar
Kolumbovska hipoteza o izvoru sifilisa imajo v različnih okoljih raznolike odzive na isti 79
črpa iz poročil poročilih dveh zdravnikov, Ruy- bakterijski agens in torej različne klinične slike,
ja Díaza de Isle (Tractado cõtra el mal serpenti- ki so odvisne od geografskih, klimatskih in kul-
no, que vulgarmente en España es llamado bu- turnorazvojnih značilnosti posamezne skupnos-
bas, 1539) in Gonzala Fernándeza de Ovieda y ti, kjer se pojavijo.
Valdésa (Historia general y natural de las Indias, Pinta, yaws, endemski in sporadični sifilis
1552). Obe besedili sta nastali po vrnitvi Kolu- znotraj robnih pogojev te interpretacije veljajo za
mba in njegovih mornarjev 1493. iz Novega sve- odziv na trepomena pallidum, in sicer za odziv, ki
ta ter beležita, da so pomorščaki okužbo prinesli variira glede na dejavnike okolja ter kulturne raz-
domov iz za Evropejca eksotičnih krajev onstran like med populacijami in ki korespondira glede na
Atlantika. Tudi sam znameniti morjeplovec Ko- stike med populacijami z različnih geografskih
lumb je potrdil, da je bila bolezen za Evropo dot- območij. Kot argumentacija tega pogleda se obi-
lej neznana, da pa so jo poznali ameriški staro- čajno navaja analiza bolezni yaws (treponema pal- »Ta, ki ni od Boga, je od Hudiča, in ima tako svoje francoze ...«
selci, ki da so zoper njo razvili celo kompleksne lidum subspecies pertenue), ki po opredelitvi Med-
metode zdravljenja. Ruy Díaz de Isla je okužbo narodne zdravstvene organizacije beleži 80.000
primerov okužb letno in velja za endemsko trepto-
opisal kot »morbus novus«, kot »neznano bo- menozo (World Health Organization b. l.). Bole-
lezen, ki je doslej ni bilo videti niti je ni še nihče zen izvira iz centralne in zahodne Afrike, na Iber-
opisal«. Dodal je še, da je bolezen, ki je na evrop- ski polotok naj bi jo prinesli afriški sužnji, in sicer
ska tla, kot je misliti, prvič stopila 1493. v Barce- pol stoletja pred Kolumbovo odpravo v Novi svet.
loni, izvirala iz otoka Isla Española, tj. Hispanio- Yaws ostaja nemodificiran v državah s podob-
le v Velikih Antilih (navedeno po Holcomb 1937, no klimo, kot je na območjih izvora, v deželah s
30), ter da jo je imel krmar karavele Pinte, Fran- hladnejšim in bolj suhim podnebjem ter s slabi-
cisco Martin Pinzón de Palos, eden treh bratov mi pogoji za osebno higieno se je razvil v endem-
Pinzón, ki so s Kolumbom jadrali preko Atlanti- ski sifilis, v družbah z višjo stopnjo osebne higiene
ka, ob njem pa tudi drugi člani posadke: skupaj in razvitim urbanim življenjem pa je prešel tudi v
44 evropskih pomorščakov in deset staroselcev, sporadični sifilis (Tampa idr. 2014, 5).
in to ko so se iz Srednje Amerike vrnili v Evropo. Današnje stanje raziskav na področju
V prid kolumbovski hipotezi o prenosu spo- paleon tologije in filogenetike omogoča detajli-
radičnega sifilisa iz Amerike v Evropo govori ran odgovor, ki razlagalno moč črpa iz vseh treh
tudi radiokarbonska datacija okostij, na katerih hipotez: dokazi izkazujejo, da je v Evropi en-
so razvidne sifilitične lezije. Topogledne razi- demski sifilis, ki se ni prenašal s spolnimi stiki,
skave kažejo, da v kontinentalni Evropi, npr. v obstajal že pred vrnitvijo Kolumba iz Amerike,
deželah krone sv. Václava in v Skandinaviji, ni so pa pomorščakovi mornarji v Evropo prinesli