Page 80 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

sporadično, spolno prenosljivo obliko sifilisa. Imaginarij o sifilisu in, splošneje, »kugah«
Zdi se, da je interakcija obeh oblik dala mutaci- kot izrazih Božjega srda nad nespokorjenimi in
jo – spolno bolezen, o kateri teče beseda (Thiel- nepoboljšljivimi pozemskimi grešniki sta v sred-
mann 2022, 211–212). njem ter zgodnjem novem veku temeljila na kato-
liški moralični teologiji. Ta se je za rabo v ljudski
Poimenovanja, njihov izvor in imaginarij kulturi opirala na interpretacije pasaž iz Svetega
Vse od pojavitve je bil sifilis v okcitanski kultu- pisma, slednje pa je bilo kot navedek v pridigah,
ri bolezen, ki je praktično do diagnostičnega pre- prevodih, (pre)ubeseditvah in tekstnih ter likov-
2
loma z Wassermannovo reakcijo in zdravljenja s nih interpretacijah posameznih motivov in na-
salvarsanom, nato z neosalvarsanom in nazadnje rativov – upodobitve na freskah, v plastiki, vitra-
3
s penicilinom, tj. do srede preteklega stoletja, za žih in drugih likovnih tehnikah – za tedanjega
bolnika nosila s seboj danes komaj predstavljivo slehernika spoznavna »materia prima«. Gre za
80 osebno družbeno stigmo. poročilo iz Pentatevha o od Boga poslanih nad-
Le-ta je bila v zgodnjem novem veku na eni logah, npr. kugi in tvorih (2 Mz 9,1–10), in napo-
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
strani prikovana na idearij in imaginarij, kjer ved prekletstev v obliki bolezni, med njimi tudi
je bila bolezen – zlasti, ako je bila vidna kot fi- kuge, zoper neskesane grešnike (3 Mz 26,14–
zična poškodovanost, tj. pohaba, iznakaženost, 16,25; 5 Mz 28,15–27) (vsi navedki iz slovenske-
za brazgotinjenost ali celo manko posamezne- ga standardnega prevoda Svetega pisma (Svetopi-
ga uda, torej vidni odklon od običajne, zdra- semska družba Slovenije 1996)).
ve podobe človeka, za katerega je veljalo, da je Zgodnji novi vek je vnanjo telesno izmaliče-
»ustvarjen po Božji podobi« – razumljena kot nost zavoljo bolezni (bakterijska okužba s strep-
flagitium Dei (Stein 2016, 23); kot razvidna ka- tococcus pygones, impetigo, nekrotizirajoči fas-
zen Vse višnjega za posamičnikovo delovanjsko ciitis, sifilis, koze ...), poškodb, pridobljenih v
neskladje, in tako osebni greh zoper »večni red nasilnih spopadih (napad, dvoboj, vojna, izmali-
stvari«; torej kot brezprizivni odziv Nebes zoper čenje vojnih ujetnikov), in zaradi kazni, s katero
človekov upor proti (Do)končni avtoriteti, v so- je oblast trajno zaznamovala obsojene tatove in
časnih traktatih, ki so v zgodnjem novem veku prešuštnike (odrezanje udov, npr. nosu (Finucci
skušali ubesediti novo zdravstveno zlo, pa so bile 2015, 86)), štel za izkaz božanske pravice, ki kaz-
kot vzrok vidne manifestacije luesa zapisane kri- nuje napake duše tako, da poškoduje telo.
late besede (Savinetskaya 2016, 63): »Deus ope- Tako je tudi zgodnjenovoveška rekonstruk-
4
ratur sedis causis concurrentibus«. tivna kirurgija, ki je v duhu renesančne menta-
litete sledila Platonovi ideji lepega in skladne-
2 Test na začetku ni bil zanesljiv za ugotavljanje primarne- ga, tj. nepoškodovanega telesa kot izrazitve ideje
ga stadia luesa; razvil ga je leta 1906 bakteriolog in serolog »lepega« duha, pravzaprav želela znova vzpo-
August Paul von Wassermann (1866–1925).
3 Salvarsan je bil prvo pomembnejše predantibiotično zdra- staviti zdravje duše, in to tako, da je rekonstru-
vilo za zdravljenje sifilisa; narejen je bil iz barvil, njegova irala poškodovano telo (Gilman 1998, 7). Toda
glavna učinkovina je bil arzen. Pripravek je leta 1909 iz- pri tem so posamezni ugledni zdravniki nalete-
delal Nobelov nagrajenec Paul Ehrlich (1854–1915), sal-
varsan pa je postal relativno učinkovito zdravilo zoper vali na srdito nasprotovanje aktualne teologije,
spiralasto bakterijo blede trepomene (trepomena palli- kajti »magistri naši« so bili trdno prepričani,
dum), povzročiteljico težke oblike sifilisa, ki sta jo 1905.
odkrila Fritz Shaudinn (1871–1906) in Erich Hoffman naj se posvetnjaški »doktorji vesoljne medici-
(1868–1959). Ehrlich je kasneje z japonskim zdravnikom ne« kar nič ne mešajo v Božje delo, kaznovanje
Sahačirom Hato (1873–1938) razvil neosalvarsan, pred- – razvid no kot poškodba oz. iznakaženje. Taka
vsem zato, da bi bilo mogoče zdraviti s pripravkom, manj
toksičnim od salvarsana. Stranski učinki zdravljenja sifi- idearij in imaginarij sta uokvirjala tudi rekon-
lisa za bolnika so zares izzveneli šele z množično uporabo struktivno kirurgijo, ki je zdravila zunanje znake
penicilina, in sicer tik pred letom 1950 (Sournia, Poulet in
Martiny 1981, 1509–1547; Zupanič Slavec 2023, 82–83). tedaj nove venerične bolezni tako, da je izvajala
4 Bog je posredi sočasnih prigod.