Page 82 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

bil omeniti, da njegov zdravljenec po posegu pač
ne more pričakovati posebne lepote.
Tagliacozzi je tako zbudil splošno zaniman-
je in občudovanje someščanov v Bologni. Ti so
mu posvetili več hvalilnih napisov na kamnu, na
univerzi, v Archiginnasiu, v predavalnici za ana-
tomijo, pa so v stoletju po njegovi smrti postavi-
li celo leseni kip, ki drži v roki nos in se je kljub
vztrajnemu šumu stoletij ter animoznosti Tagli-
acozzijevih nasprotnikov ohranil do danes.
Toda Tagliacozzi je s svojo rekonstruktivno
kirurgijo pobudil tudi srdito zanikovanje Rim-
82 ske cerkve: teologi so ga strupeno napadli in ga
obtoževali, da se brezbožno meša v Stvarniko-
va opravila, njegove kirurške uspehe pa so pri-
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
pisovali kar samemu peklenskemu gospodar-
ju. Tovrstno sovraštvo ga ni pustilo pri miru
niti onstran groba. Slavljeni kirurg je premi-
nil 7. novembra 1599, le dve leti po izidu svoje-
ga magistralnega dela, v katerem opisuje in ori-
suje postopke rekonstruktivne transplantacije
Slika 2: Tiburzio Passarotti: Gaspare Tagliacozzi, olje na kože (imenoval jo je chirurgia curtorum, za raz-
platnu. liko od chirurgie decoratorie), k počitku pa so
ga skladno z njegovo poslednjo voljo položi-
li v cerkvi, ob samostanu, San Giovanni Battis-
presaditev kože na mesto rekonstruiranega nosu ta dei Celestini v Bologni. Tri tedne po njegovi
(glej v nadaljevanju). smrti so za znamenitim doktorjem zapeli rekvi-
Zdravniki/anatomi Gabriele Fallopio em, posmrtno čast pa so Tagliacozziju s prisot-
(1522/23–1562), Andries van Wezel (Andre- nostjo na slovesnosti izkazali vsi profesorji nje-
as Vesalius, 1514–1564) in drugi so šteli za svo- govega kolegija. Toda niti mesec po veličastnem
jo dolžnost, morda pa celo za nujni instrument dogodku je po Bologni že zakrožil pamflet, ki je
vnaprejšnje osebne obrambe zoper obtožbo ča- razglašal, da se je takoj po učenjakovem pogre-
rovništva, da se opravičujejo za uspešne rekon- bu zaslišal pomenljiv klic: »Tagliacozzi je pre-
struktivne presaditve, njen moderni utemeljitelj klet!« In bolonjska duhovščina se je lahko loti-
Gaspare Tagliacozzi (1545–1599), ki je gradil na la posla: ukazali so, da se pokojnikove posmrtne
znanju predhodnikov z juga Apeninskega pol- ostanke izkoplje iz groba ter se jih ponovno za-
otoka (Hamilton 2012, 16–17), pa ni bil iz take- koplje – v neblagoslovljeno zemljo (Frank in
ga testa. Na svoje medicinsko znanje, kirurško Frank 1918, 506). – V njej so tedaj in še mno-
spretnost in inovativnost je bil kot moderni no- go kasneje v tistem delu kontinentalne Evro-
voveški individuum, definiran zlasti le z njemu pe, ki sta ga zaznamovala predvsem imagina-
lastno virtù, ponosen in je zatrdil, da ima operi- rij ter idearij Rimske cerkve, praviloma v tišini
ranec, ki mu je on, mojster, z avtotransplantacijo javne sramote/osramotitve za pokojnika, nje-
kože rekonstruiral nos in ga ponovno vzpostavil govo družino in socialni krog polagali k počit-
kot celovito »podobo Božjo«, celo natančnejši, ku vse tiste, ki jih je družba zgodnjega novega
ostrejši voh, kot ga je imel prej, ko je bil le »crea- veka štela za obstrance že za časa življenja in jih
tura Dei«, brez kirurgovih posegov, ni pa poza- želela prepustiti zamolku zgodovine ter izbrisu