Page 82 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)
P. 82

bil omeniti, da njegov zdravljenec po posegu pač
                                                           ne more pričakovati posebne lepote.
                                                               Tagliacozzi je tako zbudil splošno zaniman-
                                                           je in občudovanje someščanov v Bologni. Ti so
                                                           mu posvetili več hvalilnih napisov na kamnu, na
                                                           univerzi, v Archiginnasiu, v predavalnici za ana-
                                                           tomijo, pa so v stoletju po njegovi smrti postavi-
                                                           li celo leseni kip, ki drži v roki nos in se je kljub
                                                           vztrajnemu šumu stoletij ter animoznosti Tagli-
                                                           acozzijevih nasprotnikov ohranil do danes.
                                                               Toda Tagliacozzi je s svojo rekonstruktivno
                                                           kirurgijo pobudil tudi srdito zanikovanje Rim-
        82                                                 ske cerkve: teologi so ga strupeno napadli in ga
                                                           obtoževali, da se brezbožno meša v Stvarniko-
                                                           va opravila, njegove kirurške uspehe pa so pri-
        studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
                                                           pisovali kar samemu peklenskemu gospodar-
                                                           ju. Tovrstno sovraštvo ga ni pustilo pri miru
                                                           niti onstran groba. Slavljeni kirurg je premi-
                                                           nil 7. novembra 1599, le dve leti po izidu svoje-
                                                           ga magistralnega dela, v katerem opisuje in ori-
                                                           suje postopke rekonstruktivne transplantacije
               Slika 2: Tiburzio Passarotti: Gaspare Tagliacozzi, olje na   kože (imenoval jo je chirurgia curtorum, za raz-
               platnu.                                     liko od  chirurgie decoratorie), k počitku pa so
                                                           ga skladno z njegovo poslednjo voljo položi-
                                                           li v cerkvi, ob samostanu, San Giovanni Battis-
               presaditev kože na mesto rekonstruiranega nosu   ta dei Celestini v Bologni. Tri tedne po njegovi
               (glej v nadaljevanju).                      smrti so za znamenitim doktorjem zapeli rekvi-
                   Zdravniki/anatomi   Gabriele  Fallopio  em, posmrtno čast pa so Tagliacozziju s prisot-
               (1522/23–1562), Andries van Wezel (Andre-   nostjo na slovesnosti izkazali vsi profesorji nje-
               as Vesalius, 1514–1564) in drugi so šteli za svo-  govega kolegija. Toda niti mesec po veličastnem
               jo dolžnost, morda pa celo za nujni instrument   dogodku je po Bologni že zakrožil pamflet, ki je
               vnaprejšnje osebne obrambe zoper obtožbo ča-  razglašal, da se je takoj po učenjakovem pogre-
               rovništva, da se opravičujejo za uspešne rekon-  bu zaslišal pomenljiv klic: »Tagliacozzi je pre-
               struktivne presaditve, njen moderni utemeljitelj   klet!« In bolonjska duhovščina se je lahko loti-
               Gaspare Tagliacozzi (1545–1599), ki je gradil na   la posla: ukazali so, da se pokojnikove posmrtne
               znanju predhodnikov z juga Apeninskega pol-  ostanke izkoplje iz groba ter se jih ponovno za-
               otoka (Hamilton 2012, 16–17), pa ni bil iz take-  koplje – v neblagoslovljeno zemljo (Frank in
               ga testa. Na svoje medicinsko znanje, kirurško   Frank 1918, 506). – V njej so tedaj in še mno-
               spretnost in inovativnost je bil kot moderni no-  go kasneje v tistem delu kontinentalne Evro-
               voveški individuum, definiran zlasti le z njemu   pe, ki sta ga zaznamovala predvsem imagina-
               lastno virtù, ponosen in je zatrdil, da ima operi-  rij ter idearij Rimske cerkve, praviloma v tišini
               ranec, ki mu je on, mojster, z avtotransplantacijo   javne sramote/osramotitve za pokojnika, nje-
               kože rekonstruiral nos in ga ponovno vzpostavil   govo družino in socialni krog polagali k počit-
               kot celovito »podobo Božjo«, celo natančnejši,   ku vse tiste, ki jih je družba zgodnjega novega
               ostrejši voh, kot ga je imel prej, ko je bil le »crea-  veka štela za obstrance že za časa življenja in jih
               tura Dei«, brez kirurgovih posegov, ni pa poza-  želela prepustiti zamolku zgodovine ter izbrisu
   77   78   79   80   81   82   83   84   85   86   87