Page 165 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

Programski, progresivistično ideološki
tezni pogled na zgodovino, ki da naj bi jo zazna-
movalo predvsem iteriranje konflikta domnevno
tlačenih s tlačitelji in progresivno-revolucionar-
nih kmečko-delavskih družbenih stanov z na-
zadnjaškimi konservativci »na oblasti«, zlasti z
Rimsko cerkvijo, kot ga je zastran Žižke razbrati
pri Macku, Husi in še marsikaterem historiogra-
fu epohe komunističnega totalitarizma, kajpak
ni zaobšel niti slovenske historiografije. Tiste, ki
se je ukvarjala npr. z luteranskim 16. stoletjem v
slovenski kulturi.
Posebej ekspliciten odmev je dobil v pro- 165
gramskem spisu marksističnega filozofa Borisa
Ziherla Družbeno-politični temelji reformacijske-
ga gibanja na Slovenskem (Ziherl 1952, 7–14), ki
je intoniral Drugi Trubarjev zbornik, izdan ob
štiristoletnici prve slovenske knjige. V njem je
avtor kot obvezno ugotavljal povezavo med lute-
ransko reformacijo in kmečkimi upori ter kon-
statiral (str. 8): »[O]b zori buržoaznega sveta je
vsak boj proti fevdalizmu moral dobiti obliko
verskega boja, boja med ‘pravo’ in ‘krivo’ vero.«
Razpravo je zaključil s citatom iz Kardeljevega
Razvoja slovenskega narodnega vprašanja, popol-
noma izključena pa je ostala »materia prima«:
zgodovinska rekonstrukcija duhovnega sveta,
imaginarija in idearija dobe, ki se je le deloma re-
alizirala kot luteranska reformacija. – Ziherl je Niti črno niti belo, temveč barvito! • Not Black or White, but Vibrantly Coloured!
namreč vprašanje katoliške reformacije 16. sto-
letja, ki enega od vrhuncev doseže z delovanjem
tridentinskega koncila, 1545–1563, mirno prezrl,
enako pa je storil tudi s kmečkimi upori na Slo- Slika 2: Žižka na bankovcih komunistične Čehoslovaške
venskem v 17. in 18. stoletju, ko med slovenskim Figure2: Žižka on the banknotes of communist Czechoslovakia.
etnikom ni bilo o luteranski reformaciji Trubar-
ja in njegovih ne duha ne sluha več, razen v trajni an emblem of racial cult, on the 5 RM note.
rabi Dalmatinove Biblije ter v kapilarni komuni- Similarly, communist Czechoslovakia put Jan
kaciji podtalja in posameznih izoliranih vasi na Žižka on banknotes three times (1953–1962,
Koroškem. 1962–1972, 25 Czechoslovak crowns; 1971–1991,
Toda: ideološki krmarji zgodovinarskega 20 crowns) (Čornej 2019, 656).
dela se v epohi komunističnega totalitarizma Slovenian historiography was also affect-
po navadi niso imeli ne časa ne volje minucio- ed by the programmatic, ideological doctri-
zno muditi ob prav vseh meandrih in rokavih naire perspective of history – allegedly shaped
zgodovinskega toka, zlasti ob takih ne, katerih by the ongoing struggle between the supposedly
nepristrana kritična analiza bi utegnila marksi- oppressed and their oppressors, and revolutionary
stični tezni pogled na zgodovino razkriti kot peasant-worker classes against reactionary