Page 162 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)
P. 162
Tomku očital projiciranje češke družbene real- Pekař
nosti 19. stoletja v narativ o zgodnjenovoveškem Eminent historian Josef Pekař interacted with
11
bojevniku z Južne Češke. Pa tudi Palackega ni both points of view in his monumental Žížka
pustil brez graje: menil je, da se oče češkega na- a jeho doba (1927–1933), published during the
roda ni znal vživeti v mentaliteto viharnega časa First Czechoslovak Republic. He especially
v letih po 1419, ki da je bila Palackemu eksisten- condemned Tomek for projecting 19 -centu-
th
cialno povsem tuja, pa je zato ry Czech social reality onto the story of the ear-
želel Žižko približati spoštovanju moderne- ly modern South Bohemian warrior. He also at-
ga človeka in predvsem Čeha ter ga, takore- tacked Palacký, contending that the father of
koč, civilizirati, dati za zgled ideala narodne- the Czech nation failed to relate to the chaotic
ga junaka, ki si prizadeva za povezovanje vseh mindset of the post-1419 period, which was exis-
domoljubnih sil, se trudi za pravni red itd., tentially foreign to him. Palacký therefore
162 torej takega, ki je v vsakem pogledu primer- tried to make Žíka palatable to modern
en za slavljenje v salonih in na ljudskih zbor- man, particularly Czechs, by ‘civilising’
studia universitatis hereditati, letnik 13 (2025), številka 1 / volume 13 (2025), number 1
ovanjih 19. stoletja. [Pekař 1990, 115] him as an ideal national hero, working to
Pekař (1990, 116–117) je Žižko videl takole: unite patriotic forces, maintain legal order,
and act as a model for cele bration in salons
Kakšno podobo je v mojih očeh dobila Žiž- and public events of the 19 century. [Pekař
th
kova duhovna postava? Predvsem pravim, 1990, 115]
da Žižke ni mogoče razumeti, če ne pouda-
rimo, da je plod duhovnega viharja, ki ga na Pekař (1990, 116–117) saw žíka as follows:
čeških tleh ni bilo nikoli podobnega in ki In my opinion, what picture does spiritual
se mu po globini, učinku in patosu komaj figure of Žižka take? Above all, I say
mora primerjati kateri drugi, če sploh kate- that Žižka cannot be understood with-
ri, v srednjeveški Evropi. Ne izpovedovalec out stressing that he was a product of
zmernih nazorov niti mož reda in discipli- a spiritual tempest unlike any other in
ne, temveč ravno nasprotno: voditelj in ju- Czech lands, comparable in depth, im-
nak revolucije miselnega poleta, do tedaj ne- pact, and pathos to few, if any, in mediae-
običajnega, ki je hotela življenje krščanstva z val Europe. Not a supporter of moderate
ognjem in mečem uskladiti z ukazom in vol- views, nor a man of order and discipline,
jo Kristusa – to je bil Žižka! Tribun nasilne-
ga preobrata, ki je po poti bolezenske verske 11 Pekař was also the only prominent Czech historian to show
razvnetosti, nasičene s prepričanjem, da gre research interest (through correspondence with Fran Ram-
za razodeto voljo Božjo, iz nepomembnega ovš) in a significant but largely unstudied historical source
from the Hussite Reformation and Revolution period: the
kraljevega spremljevalca postal opolnomo- Tractatus de husitis, preserved under signature Ms 141 at
čeni predstavnik Gospodovega kaznujočega the National and University Library in Ljubljana. This co-
dex on paper (247 folios, 21.5 x 13.5 cm, digitised: https://
srda, voditelj vojske Božjih bojevnikov, »da www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-VCDW9T5H)
bi izgnal vso pohujšanje iz služeče cerkve, da is invaluable for the history of Slovenian culture and lit-
bi izvrgel hudobne izmed pravičnih in da bi erature, containing one of the few medieval manuscripts,
the Stična Manuscript (fol. 245b–247b). The older Slove-
opravil maščevanje ter tepel z udarci naro- nian text (1428), written in younger Czech bastarda, was
de, ki so se uprli zakonu Kristusovemu ...« undoubtedly penned by a Czech, likely a refugee from reli-
gious upheavals and wartime violence in the Czech King-
dom, who sought refuge with brethren at the Cistercian
monastery in Stična. The author’s name, ‘Martinus praedi-
Sittich«), ki je hkrati tudi prvo znano ime kateregakoli av- cator in Sittich’, is known – the first recorded name of any
torja v zgodovini slovenske književnosti. Pridigar Martin author in Slovenian literary history. Martin reveals him-
se v kodeksu razodeva predvsem kot avtor antihusitske po- self primarily as an author of anti-Hussite polemics, which
lemike, ki obsega pretežni del kodeksa (fol. 1a–84b). dominate the codex (fol. 1a–84b).

