Page 160 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)
P. 160

pobožnjakarstva. Zakon Božji je bil zanj ge-  Czech historiography from the 19  century
                                                                                            th
                   slo za boj, zakonu Božjemu se je samozva-  to Petr Čornej’s monograph swings between two
                   nec udinjal kot maščevalec; za zakon Božji   extremes, just as the literary and cinematic nar-
                   je plenil in brez milosti moril vse, ki niso ži-  rative exposes nothing obvious about who mur-
                   veli po njem. [...] Strpnost in spravljivost sta   dered the Japanese warrior, further complicated
                   mu bili neznani čednosti; vsakršno pretvar-  by the mental imprint of the communist totali-
                   janje, mlačnost, omahovanje in neodločnost   tarian experiment post-1948.
                   so se mu zdeli odvratni v očeh Gospoda. Na
                   Češkem ni hotel imeti drugih kot odkri-  Palacký
                   tosrčne, odločne in trdne ljudi, pa četudi jih   František Palacký, the father of Czech historio-
                   je malo ...                             graphy in the time of ‘burghers and revolution’,
                                                           described Žížka in his Dějiny Národu Českého as
        160        Palacký je Žižko upodobil najprej kot juna-  follows (Palacký 1986, 361–362):
               škega voditelja, v katerega so bile uprte oči celot-  We showed Žižka as a zealot for faith. The
               nega naroda, v zadnjem letu pred smrtjo (1424)   word  then  had  a  wider  connotation  than
        studia universitatis hereditati, letnik 13 (2025), številka 1 / volume 13 (2025), number 1
               pa  kot strašljivega  vojskovodjo,  ki ni  prenehal   now; it referred not mostly to actions but
               tepsti svojih sodeželanov in je pri tem vsak na-  to the thinking and conviction in all that
               daljnji podvig ostarelega condottierea po okrut-  was recorded in God’s law. As is usual, in-
               nosti presegal prejšnje. Žižkovo smrt je Palacký   dividuals think only their own faith is true
               štel za zgodovinsko pozitiven dogodek. Ob tem   and salvific; in this respect, Žižka was no
               je zapisal (1986, 361):                         different from his peers. He thought no
                                                               one could be noble without salvific faith.
                   Takšen je bil nepričakovani konec bojevni-  He preferred steadfast deeds cherished by
                   ka, ki se je rodil še pod cesarjem Karlom IV.   God over simple outward shows of reli-
                   in je bil skoraj do svoje starosti praktično ne-  gious feeling; he wanted faith, not sancti-
                   znan, šele zadnjih pet let življenja pa je celot-  moniousness. God’s law was his battle cry;
                   ne narode in stoletja napolnil z grozo, ki jo   as a self-proclaimed avenger, he served it,
                   je vlivalo njegovo ime. Versko gibanje, kate-  plundering and mercilessly killing everyone
                   rega duh se je utelesil zlasti v osebi Husovi, je   who did not live by it. [...] Virtues he had
                   prav skozi Žižko dobilo svojo moč v materi-  never known were tolerance and reconcil-
                   alnem svetu, in to tako, da je moglo za dalj-  iation; for the Lord, hypocrisy, lukewarm-
                   ši čas zatresti celotno Evropo: in tako, kot   ness, doubt, and indecision were loath-
                   se mora Žižka husitstvu zahvaliti, da je za-  some. Even if they were few, he desired only
                   slovelo njegovo sicer vseskozi skromno ime,   honest, strong, and steady individuals in
                   tako mora tudi husitstvo velik del svojega   Bohemia.
                   nekdaj tako velikega vpliva na svetovno do-
                   gajanje in odmeva pripisati Žižkovi bojev-  Palacký first depicted Žížka as a heroic lead-
                   niški genialnosti; brez slednje bi bilo z vojno   er, the centre of the whole country’s attention; in
                   močjo zadušeno bržda že v prvem spopadu,   his last year before death (1424) he painted him
                   češki husiti pa bi najverjetneje delili usodo   as  a terrible  warlord who  mercilessly assaulted
                   svojih valdežanskih verskih bratov. [...] Do   his countrymen, each following exploit exceed-
                   danes ni niti enega imena iz češke zgodovi-  ing the brutality of the last. Palacký (1986, 361)
                   ne, ki bi bilo v ustih ljudi, zlasti preprostih,   considered Žižka’s death a historically favoura-
                   večkrat kot Žižka, četudi se ne kaže več kot   ble occurrence, penning:
                   genialni vojščak, temveč kot besni demon,   Such  was  the  unanticipated  conclusion
                   nepremagljiv s človeško roko.               of a warrior born under Emperor Charles
   155   156   157   158   159   160   161   162   163   164   165