Page 64 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

Na digitalnih modelih terena, izdelanih iz po- limbu, torej prepoznane, a ne potrjene; opisane,
datkov ZLS, lahko prepoznamo številne povr- a ne interpretirane. Ključno vprašanje je, kdaj
šinske anomalije – torej odstopanja na površju, v resnici vemo, da je neka anomalija arheološka
ki nakazujejo možno prisotnost nečesa poseb- sled. Kdaj lahko rečemo, za kakšno sled gre, za
nega. Termin anomalija uporabljamo v fazi za- sled česa gre? Ali je dovolj oblika? Kontekst? Ali
znavanja, ko še ni vzpostavljena arheološka jo lahko interpretiramo šele, ko jo popolnoma
interpretacija. razstavimo z arheološkim izkopavanjem? Kaj je
Anomalije lahko nato analiziramo na pod- pri daljinskem zaznavanju v resnici dokaz, torej
lagi njihove oblike (tj. geometrijskih značilnos- utemeljen in preverljiv razlog, s katerim upravi-
ti, ki omogočajo morfološko deskripcijo), teks- čimo verodostojnost neke interpretacije?
ture ter razmerja do drugih značilnosti v krajini. Arheologija, kot opozarja Alison Wylie
Značilnosti so splošen izraz za posamezne pre- (2002, 139–143), ni preprosto zbiranje materi-
64 poznane pojavne oblike v krajini in jih lahko ra- alnih ostalin, temveč temelji na kumulativnem
zumemo kot kategorije oblik v krajini, pogosto, sklepanju in »argumentaciji z najboljšim poja-
ne pa nujno že z arheološko interpretacijo. Zna- snilom«, kjer se več različnih linij interpretaci-
studia universitatis hereditati, letnik 13 (2025), številka 1 / volume 13 (2025), number 1
čilnosti lahko tako interpretiramo kot arheolo- je preplete v t. i. epistemološke snope oz. gre za
ške sledi, torej kot materialne ostanke arheolo- »prepletanje kablov« (ang. cabling). Neka in-
ških procesov in dogodkov iz preteklosti, kjer terpretacija pridobi status veljavnega znanja
lahko obliko povežemo s procesom ali z dogod- znotraj določenega epistemološkega okvira šele
kom, ki jo je oblikoval. skozi to prepletanje dokaznih linij iz različnih
Da lahko arheološke sledi prepoznamo s po- podatkov. To pomeni, da je interpretacija delo
močjo ZLS, morajo biti te vidne kot površinske s »kabli« ali z nitmi različno trdnih domnev,
anomalije, ki jih lahko opišemo bodisi kot po- kjer se šibkejše niti, oblike, prostorske korelaci-
zitivne oblike, nasipe, zidove, groblje bodisi kot je, analogije povezujejo z močnejšimi: stratifika-
negativne oblike, ki jih razumemo kot vkope, cijo, materialno sestavo, najdbami. V tem pristo-
jame, ali jarke (Opitz 2012; Mlekuž 2012; 2013). pu posamezen podatek (npr. oblika značilnosti
Na Krasu lahko prepoznamo predvsem po- na posnetku ZLS) predstavlja le eno nit; šele v
zitivne oblike, kot so razni kupi, groblje, gomi- kombinaciji z drugimi vrstami podatkov, s pro-
le, in množico različnih linearnih pozitivnih ob- storskimi razmerji, kontekstom, z materialnimi
lik. Vse te značilnosti se pojavljajo v skupinah in ostalinami lahko postane del prepričljive inter-
sestavljajo kompleksne arheološke krajine, kjer pretacije. Védenje tako ne izhaja iz enega samega
so značilnosti, ki so med seboj še v izhodiščnih trenutka razkritja, temveč iz procesa usklajeva-
razmerjih. Zato interpretacija posnetkov zračne- nja različnih vrst dokazov, ki si med seboj podel-
ga laserskega skeniranja ni zgolj prepoznavanje jujejo verodostojnost.
značilnosti in identifikacija posameznih sledov, Epistemološka moč arheološke interpreta-
temveč tudi prepoznavanje njihovega vzorca, na- cije izhaja iz medsebojnega prepletanja različnih
čina, kako se sestavljajo in vključujejo v krajino dokaznih linij, kjer se več vzporednih, a različ-
(Mlekuž 2015). no trdnih interpretacij povezuje v interpretativ-
Seveda pa gre pri interpretaciji ZLS za pog- ne snope. Vsaka od teh niti, naj bo to subtilna
led od daleč; pogled, ki vidi predvsem obliko sle- površinska oblika na ZLS-posnetku, stratigraf-
di in ne omogoča natančnejše opredelitve zna- ska plast v izkopu, materialna sestava značilnos-
čilnosti, njihove sestave, razumevanja njihove ti ali pripadajoče najdbe je lahko sama po sebi
geneze ter transformacij, kot to omogočajo arhe- neprepričljiva. A ko jih vpletemo v koherenten
ološka izkopavanja. interpretativni okvir, se med seboj podpirajo in
Zato je status teh značilnosti vse prej kot sa- skupno prispevajo k epistemični verodostojnosti
moumeven. Pogosto ostajajo v epistemološkem razlage.