Page 67 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)
P. 67

G-858 MagMapper, ki uporablja dva cezijeva sen-  od prostorskih korelacij do materialnih zna-
               zorja, smo merili vertikalni gradient magnetne-  čilnosti, ki skupaj gradijo zanesljivost interpre-
               ga polja z razmikom 1 m med prečnicami. S tem   tacije. V tem smislu terenska opazovanja niso
               smo prekrili večje zvezne površine, gostota meri-  končna postaja potrjevanja, temveč materialna
               tev pa je še vedno primerna za zaznavo objektov,   intervencija, ki prispeva novo raven razločevanja,
               večjih od 1 m.                              obenem pa je sama strukturirana s predhodni-
                   Površinske sledi se najbolje ohranjajo v goz-  mi interpretacijami. Srečanje z materialnostjo na
               du, kjer so bili poznejši antropogeni posegi manj   terenu ne ponuja enostavnih odgovorov, temveč
               intenzivni. V gozdu smo zato dobro ohranjene,   odpira nova vprašanja, kot je npr., ali je oblika, ki
               značilne sledi očistili in jih preverili s kombina-  smo jo prepoznali kot grobljo, res groblja, torej
               cijo različnih terenskih postopkov, ki vključujejo   sled čiščenja površja.
               odstranjevanje ruševin, izpostavljanje struktur,   V nadaljevanju predstavljamo po lokaci-
               sondiranje in preverjanje stratigrafije. Čeprav te   jah urejene rezultate, pri čemer opisujemo zna-  67
               postopke pogosto označujemo kot »izkopava-  čilnosti, dokumentirane strukture, morebitne
               nja«, dejansko predstavljajo heterogen in prila-  arheološke najdbe ter ugotovitve geofizikalnih
               godljiv nabor pristopov, katerih skupna značil-  meritev. Pri tem nas ne zanima le, kaj je bilo naj-
               nost je neposreden poseg v materialnost sledi z   deno, temveč tudi, kako so ti najdenci v dialo-
               namenom identifikacije njihove strukture in se-  gu s predhodnimi interpretacijami in s širšo kra-
               stave ter pridobivanja diagnostičnega materia-  jinsko strukturo, ki jo ti kompleksi soustvarjajo.
               la za datiranje in določanje funkcije značilnos-
               ti. Vse terenske posege smo natančno umeščali   Na Konfinu
               v prostor s pomočjo globalnega satelitskega na-  Na pobočju nizke vzpetine severozahodno od
               vigacijskega sistema (GNNS),  strukture pa do-  Štorij smo na ledini Na Konfinu s pomočjo po-
               kumentirali s fotogrametrijo (program Metasha-  datkov ZLS prepoznali večjo ovalno ogrado,  Terensko preverjanje kot kot epistemološki postopek
               pe, Agisoft, za 3D-modeliranje iz fotografij), kar   sestavljeno iz dveh nasipov, z notranjo členitvi-
               omogoča tudi natančno slojenje terenskih rezul-  jo in desetimi grobljami (slika 2). Groblje se po-
               tatov s podatki ZLS in nadaljnje prostorske ana-  javljajo tudi zunaj ograde, predvsem zahodno in
               lize (npr. primerjava oblik, dokumentiranih z   jugozahodno.
               ZLS in s pomočjo fotogrametrije).               Terenski ogled je pokazal, da je večina zna-
                                                           čilnosti težko prepoznavnih; nasipi se v površju
               Rezultati                                   kažejo le kot blage izbokline, prerasle z rastjem,
               Predstavljeni  rezultati  temeljijo  na nizu  te-  ki jih je na terenu težko prepoznati; brez pomo-
               renskih opazovanj in posegov na šestih izbranih   či ZLS jih na terenu gotovo ne bi prepoznali kot
               območjih Divaškega Krasa in Vrhe, kjer smo s   take (slika 3). Groblje so bile nekoliko lažje pre-
               pomočjo vizualne analize posnetkov ZLS iden-  poznavne, saj se posamezni kamni dvigajo nad
               tificirali skupke značilnosti, za katere smo bili   rušo in niso preraščeni z vegetacijo. Celotno ob-
               že v naprej precej trdno prepričani, da gre za ar-  močje je gosto zaraščeno, z zelo tanko plastjo
               heološke sledove. Zato ta opazovanja niso nev-  prsti, iz katere ponekod štrlijo skale in škraplje.
               tralen zapis »dejstev na terenu«, ki bi jih lahko   Mlajših sledi rabe, z izjemo suhozida, ki prečka
               zgolj soočili ali primerjali s rezultati interpretaci-  območje in je v očitni superpoziciji z ogrado, nis-
               je ZLS, temveč predstavljajo naslednjo fazo v in-  mo zaznali. V bližini poteka tudi trasa vojaške
         f2,3,4   terpretativnem procesu, v katerem se predhodne   ozkotirne železnice iz prve svetovne vojne.
               domneve, izpeljane iz interpretacije ZLS, prever-  Testni jarek smo odprli skozi enega iz-
               jajo, dopolnjujejo in nadgrajujejo.         med  notranjih  nasipov.  Pod  plastjo  humu-
                   Terensko  preverjanje je  torej  del pre-  sa smo odkrili niz apnenčastih kamnov, tipič-
               pletanja različnih vrst interpretativnih linij,    nih za grob lje ali ruševine suhega zidu (slika 4).
   62   63   64   65   66   67   68   69   70   71   72