Page 65 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

Pri daljinskem zaznavanju, kjer pojave za- linearnih značilnosti zemljiške razdelitve ipd., in
znavamo posredno, preko oblike, spektralnega kot take sestavljajo celovite arheološke krajine.
podpisa, teksture ali prostorskih razmerij, pred- Zato praviloma ni treba preverjati vsake posame-
stavlja terensko preverjanje (pogosto imenovano zne značilnosti, temveč za razumevanje vloge in
tudi ground truthing (glej Lillesand idr. 2015)) pomena značilnosti v krajini zadošča arheološko
ključen korak. Omogoča neposreden stik z de- preverjanje reprezentativnih primerov. Tak pri-
janskim pojavom v prostoru in s tem bistveno stop omogoča interpretacijo celotnih kategorij
razširi razlagalni potencial interpretacije. značilnosti in krajin.
V arheologiji se pojem terensko preverja- Terensko preverjanje je torej manj usmer-
nje nanaša na metodološko fazo, v kateri z raz- jeno k posamezni značilnosti in bolj k preverja-
ličnimi pristopi, od terenskih ogledov do iz- nju interpretacij o prostorskih obrazcih, ki se ka-
kopavanj, empirično preverjamo značilnosti, žejo v krajini. V tem smislu je to epistemološko
predhodno prepoznane na podlagi daljinske- orodje, ki z materialno intervencijo utemeljuje 65
ga zaznavanja. S tem dopolnjujemo razumeva- arheološko vednost o krajini kot kompleksnem
nje njihove strukture, funkcije in starosti ter in urejenem sistemu, ki ga sestavlja množica
preverjamo, ali zaznane anomalije na digitalnih značilnosti.
modelih površja res predstavljajo arheološke sle- To je tudi cilj našega prispevka. Na območju
di in za kakšne sledi gre (Reese-Taylor idr. 2016; Divaškega Krasa in Vrhe smo izbrali sedem ob-
Garcia idr. 2020; Grosman in Slapšak 2010). Po- močij ali kompleksov značilnosti (slika 1), ki smo
vršinske oblike, ki jih prepoznamo z daljinskim jih prepoznali pri interpretaciji posnetkov ZLS,
zaznavanjem, so pogosto rezultat raznolikih de- in na terenu preverili nekaj dobro ohranjenih ter
javnosti v preteklosti, a jih zgolj na podlagi ob- tipičnih značilnosti. Cilj raziskave ni zgolj me-
like in konteksta pogosto ni mogoče enoznačno hanična potrditev ali zavrnitev interpretacij po-
interpretirati. To izpostavlja problem ekvifinal- sameznih značilnosti, pridobljenih z daljinskim Terensko preverjanje kot kot epistemološki postopek
nosti, kjer različni procesi ali dogodki vodijo zaznavanjem, temveč umeščanje terenskega pre-
do podobnih površinskih oblik. Tako je lahko, verjanja v širši refleksivni okvir arheološke in-
npr., groblja kamenja posledica čiščenja površja terpretacije krajine. Namen je raziskati, kako
ali ruševina stavbe in šele terensko preverjanje lahko prav z metodami dela na tleh, vključno z
omogoča vpogled v njeno notranjo zgradbo ter geofizikalnimi pregledi in posegi v materialnost
vsebino in s tem zanesljivejšo arheološko inter- značilnosti, oblikujemo ključne niti v procesu
pretacijo sledi.
Terensko preverjanje ni zgolj mehanič-
no preverjanje, kjer bi posamezne značilnosti
odkljukali kot potrjene ali zavrnjene, temveč je
ključen del procesa interpretacije, omogoča ra-
zumevanje geneze, sestave in stanja arheoloških
ostalin ter s tem razumevanje, kako se arheolo-
ški sledovi pojavljajo na podatkih daljinskega za-
znavanja (Opitz in Cowley 2013, 9–12).
V arheološki rabi terensko preverjanje tudi
ne pomeni forenzičnega preverjanja vsake posa-
mezne značilnosti – forenzičnega v smislu preu-
čevanja konkretnih, partikularnih in individua-
liziranih dogodkov –, temveč gre za preverjanje
vzorcev in pravilnosti. Značilnosti se pogosto Slika 1: Območja terenskega preverjanja na Krasu (načrt:
pojavljajo v skupkih, npr. v oblikah polj grobelj, D. Mlekuž Vrhovnik)