Page 66 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

»prepletanja kablov«, s katerim prepletamo drugimi dokazi. Terensko preverjanje v tem
različne linije podatkov v robustno arheološko okviru ni zaključek, temveč vozlišče v nenehnem
vednost. gibanju arheološkega sklepanja.
S tem želimo pokazati, da se razumevanje Izhodišče tega prispevka predstavljajo inter-
arheoloških značilnosti ne vzpostavi v enem sa- pretirani posnetki ZLS površine 78 km , ki ob-
2
mem trenutku razkritja, temveč v neprestanem sega prostor vzhodnega Krasa in Vrhe. Zračno
gibanju med podatki, postopki in kontekstom, lasersko skeniranje je opravila družba FlyCom,
pri čemer je prav materialna intervencija na tere- d. o. o., konec februarja 2014. Povprečna gosto-
nu tista, ki ponuja ključne dokaze za prehod od ta snemanja je tako okoli 25 pulzov/m², povpreč-
f1 domneve do interpretacije. na razdalja med pulzi je 0,2 m. Iz oblaka točk
smo izluščili talne točke in interpolirali digi-
Metodologija talni model terena resolucije 0,5 m, ki je bil iz-
66 Terensko preverjanje v arheologiji ni zgolj orod- hodišče za arheološko interpretacijo. Digitalni
je za binarno potrjevanje ali zavračanje hipotez, model reliefa (DMR) smo vizualizirali s pake-
temveč prispeva k razvoju interpretacij skozi re- tom vizualizacij in ročno digitalizirali anomali-
studia universitatis hereditati, letnik 13 (2025), številka 1 / volume 13 (2025), number 1
fleksivno prepletanje opazovanj, konteksta in je, ki smo jih razvrstili v različne kategorije zna-
materialnih sledi. Predstavlja dinamičen pro- čilnosti, kot so groblje, nasipi in terase. Čeprav
ces, ki se začne s prepoznavanjem površinskih sam proces interpretacije posnetkov ZLS ni osre-
anomalij na posnetkih ZLS, z deskripcijo ob- dnja tema prispevka, rezultati teh interpretacij
lik in razvrščanjem v značilnosti, nadaljuje z služijo kot temelj za nadaljnjo analizo. Na pod-
geofizikalnimi meritvami in drugimi oblika- lagi interpretacije zračnega laserskega skeniranja
mi neposrednega terenskega dela, ki je v vsaki smo oblikovali delovno hipotezo, da lahko v kra-
fazi refleksiven in interpretativen. Vsaka faza jini prepoznamo starejši sloj kulturne krajine. Ta
osvetljuje prejšnjo, a jo hkrati preoblikuje, kar se kaže skozi polja grobelj, linearne nasipe, tera-
omogoča postopno izgrajevanje interpretativne se in druge značilnosti, ki jih lahko razumemo
verodostojnosti. kot del kompleksne kulturne krajine, oblikova-
Preverjanje na terenu je le ena od niti v »pre- ne okoli gradišč. Ta interpretacija je izhajala iz
pletanju kablov« (Wylie 2002), torej v postopku etnografskih in arheoloških analogij ter se nam
povezovanja različnih vrst dokazov v koheren- je zdela že precej trdna (prim. Mlekuž 2015). Na
ten interpretativni okvir, ki omogoča prepozna- njeni podlagi smo izbrali in na terenu preverili
vo in razlago arheoloških sledi. Ključno vlogo v različne tipe oblik, da bi ocenili njihovo arheolo-
tem procesu imajo tudi etnografske analogije, lo- ško relevantnost in razjasnili njihove morfološke
kalno kontekstualno znanje in prostorska logi- ter prostorske značilnosti.
ka krajine. Značilnosti, kot so kupi kamnov ali Značilnosti smo preverjali z naborom te-
linearne strukture, pridobijo pomen šele, ko jih renskih metod. Geofizikalne raziskave smo načr-
umestimo v širše krajinske prakse, npr. kot po- tovali kot komplementarne daljinskemu zaznava-
sledico trebljenja tal, vzdrževanja pašnikov ali nju, zlasti tam, kjer smo menili, da je bilo površje
oblik rabe prostora, ki jih poznamo iz zgodo- že močno preoblikovano s kasnejšimi aktiv-
vinskih in etnografskih primerjav. nostmi. Na odprtih površinah (travniki, pašni-
Interpretacija v arheologiji zato ni le vpra- ki, njive) so sledi pogosto slabše ohranjene zaradi
šanje preverjanja hipotez, temveč kompleksna oranja, nasipavanja ali čiščenja. Tu smo upora-
vzajemna artikulacija med materialnimi podat- bili magnetno metodo, ki zaznava spremembe
ki, izbranimi metodami ter razumevanjem kra- v magnetnih lastnostih prsti, ki jih povzroča-
jinskega konteksta. Poteka v več smereh hkrati, jo bodisi termomagnetni procesi (ognjišča, žga-
pri čemer ima vsak podatek potencial, da spre- ninske plasti, peči) bodisi kontrasti v depozi-
meni razlago ali na novo vzpostavi povezave med tih (zasutja jarkov, jam, zidov). Z inštrumentom