Page 9 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 9
ia universitatis Uvodnik
9
Helena Bažec
Univerza na Primorskem, Slovenija
helena.bazec@fhs.upr.si
Natanko pred enim letom je izšla števil- Avstriji. Luca Melchior iz Univerze Alpe-Adria
ka revije Studia Universitatis Hereditati v Celovcu se posveča veliki prisotnosti italijan-
(Letnik 7, št. 2), v kateri smo predstavi- skih javnih napisov na avstrijskem Koroškem,
li prvi, literarni sklop prispevkov, katerih posa- ki po pogostosti uporabe sledijo angleškim in
mezni deli so bili predstavljeni na mednarodni nemškim, vendar pa prednjačijo pred tistimi v
konferenci L‘ italiano in contesti plurilingui: in- slovenščini in ostalih manjšinskih jezikih. Ita-
croci linguistico-culturali (Italijanščina v večjezič- lijanščina se ne uporablja le za etnično značilne
nih kontekstih: jezikovnokulturna prepletanja). dejavnosti, pač pa za tržne namene na splošno.
Konferenco, ki se je je udeležilo več kot 60 pre- Podrobnejša sociolingvistična analiza pokaže,
davateljev iz desetih držav in treh kontinentov, da gre pogosto za psevdoitalijanizme, ki so os-
je organiziral Oddelek za italijanistiko na Fa- novani na italijanskih leksikalnih in oblikoskla-
kulteti za humanistične študije oktobra 2019. Iz- denjskih vzorcih, vendar se uporabljajo za tvorbo
med prejetih predlogov smo za pričujočo števil- novega jezikovnega gradiva.
ko izbrali sedem izvirnih znanstvenih člankov,
ki so bili dvojno recenzirani in skrbno pregleda- Sledi članek jezikoslovne narave, ki se v apli-
ni v uredništvu revije, za kar se iskreno zahvalju- kativni fazi veže na didaktiko in zato predstav
jemo vsem vključenim v ta postopek. S skupni- lja lep prehod iz jezikoslovnega v didaktični del
mi močmi nam je torej uspelo pripraviti pestro te tematske številke revije. Neva Čebron na-
obarvano številko, ki se ukvarja z vprašanji, ve- zorno prikaže postopke zbiranja in raziskovan-
zanimi na jezikoslovje in didaktiko. ja dveh primerljivih strokovnih korpusov s po-
močjo brezplačnih računalniških programov.
Najprej smo uvrstili prispevke jezikoslovne Na podlagi list besed, ključnih besed in z opi-
narave, zato odpiramo številko z razpravo Mile som kolokacijskih in sintagmatskih vzorcev hit-
Samardžić iz Univerze v Beogradu, ki se ukvarja ro in učinkovito razberemo besedilne značilnos-
z jeziki v stiku in jezikovnim prestižem. V svo- ti strok ovnih jezikov na več jezikovnih ravneh.
jem članku avtorica ugotavlja, da sta bili italijan- Na tak način avtorica utemeljuje korpusno me-
ščina in srbščina, v svojih različnih diahronih in todo kot orodje za pomoč učiteljem tujega jezi-
diatopičnih jezikovnih zvrsteh, v stiku dolga sto- ka pri luščenju ključnega strokovnega in polstro-
letja, vendar pa je prišlo do prehajanja besedja ve- kovnega besedišča. V naslednjem prispevku, ki
činoma le enosmerno, in sicer iz italijanščine v že sodi v didaktični sklop, predstavljamo aktual-
srbščino, saj je imela prva tako v preteklosti kot no temo pri poučevanju in učenju tujih in drugih
danes večji ekonomski in jezikovni ugled. Na- jezikov. Elisa Da Lio obravnava pojem »pisme-
slednji prispevek je prav tako namenjen preple- nosti« tako, da na podlagi temeljite primerjave
tanju italijanščine z drugim jezikom, tokrat v med različnimi teorijami pride do nove definici-
h t t p s : //d o i . o r g /10 . 2 6 49 3 /2 35 0 - 5 4 4 3 . 8 (2) 9 -10
9
Helena Bažec
Univerza na Primorskem, Slovenija
helena.bazec@fhs.upr.si
Natanko pred enim letom je izšla števil- Avstriji. Luca Melchior iz Univerze Alpe-Adria
ka revije Studia Universitatis Hereditati v Celovcu se posveča veliki prisotnosti italijan-
(Letnik 7, št. 2), v kateri smo predstavi- skih javnih napisov na avstrijskem Koroškem,
li prvi, literarni sklop prispevkov, katerih posa- ki po pogostosti uporabe sledijo angleškim in
mezni deli so bili predstavljeni na mednarodni nemškim, vendar pa prednjačijo pred tistimi v
konferenci L‘ italiano in contesti plurilingui: in- slovenščini in ostalih manjšinskih jezikih. Ita-
croci linguistico-culturali (Italijanščina v večjezič- lijanščina se ne uporablja le za etnično značilne
nih kontekstih: jezikovnokulturna prepletanja). dejavnosti, pač pa za tržne namene na splošno.
Konferenco, ki se je je udeležilo več kot 60 pre- Podrobnejša sociolingvistična analiza pokaže,
davateljev iz desetih držav in treh kontinentov, da gre pogosto za psevdoitalijanizme, ki so os-
je organiziral Oddelek za italijanistiko na Fa- novani na italijanskih leksikalnih in oblikoskla-
kulteti za humanistične študije oktobra 2019. Iz- denjskih vzorcih, vendar se uporabljajo za tvorbo
med prejetih predlogov smo za pričujočo števil- novega jezikovnega gradiva.
ko izbrali sedem izvirnih znanstvenih člankov,
ki so bili dvojno recenzirani in skrbno pregleda- Sledi članek jezikoslovne narave, ki se v apli-
ni v uredništvu revije, za kar se iskreno zahvalju- kativni fazi veže na didaktiko in zato predstav
jemo vsem vključenim v ta postopek. S skupni- lja lep prehod iz jezikoslovnega v didaktični del
mi močmi nam je torej uspelo pripraviti pestro te tematske številke revije. Neva Čebron na-
obarvano številko, ki se ukvarja z vprašanji, ve- zorno prikaže postopke zbiranja in raziskovan-
zanimi na jezikoslovje in didaktiko. ja dveh primerljivih strokovnih korpusov s po-
močjo brezplačnih računalniških programov.
Najprej smo uvrstili prispevke jezikoslovne Na podlagi list besed, ključnih besed in z opi-
narave, zato odpiramo številko z razpravo Mile som kolokacijskih in sintagmatskih vzorcev hit-
Samardžić iz Univerze v Beogradu, ki se ukvarja ro in učinkovito razberemo besedilne značilnos-
z jeziki v stiku in jezikovnim prestižem. V svo- ti strok ovnih jezikov na več jezikovnih ravneh.
jem članku avtorica ugotavlja, da sta bili italijan- Na tak način avtorica utemeljuje korpusno me-
ščina in srbščina, v svojih različnih diahronih in todo kot orodje za pomoč učiteljem tujega jezi-
diatopičnih jezikovnih zvrsteh, v stiku dolga sto- ka pri luščenju ključnega strokovnega in polstro-
letja, vendar pa je prišlo do prehajanja besedja ve- kovnega besedišča. V naslednjem prispevku, ki
činoma le enosmerno, in sicer iz italijanščine v že sodi v didaktični sklop, predstavljamo aktual-
srbščino, saj je imela prva tako v preteklosti kot no temo pri poučevanju in učenju tujih in drugih
danes večji ekonomski in jezikovni ugled. Na- jezikov. Elisa Da Lio obravnava pojem »pisme-
slednji prispevek je prav tako namenjen preple- nosti« tako, da na podlagi temeljite primerjave
tanju italijanščine z drugim jezikom, tokrat v med različnimi teorijami pride do nove definici-
h t t p s : //d o i . o r g /10 . 2 6 49 3 /2 35 0 - 5 4 4 3 . 8 (2) 9 -10
