Page 10 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 10
termina, ki je primernejši za sodobno družbo. manje in refleksijo bralcev in služi kot spodbu-
Primerjava med specifičnimi učnimi cilji v sred- da za prihodnje delo na področjih jezikoslovja in
nji šoli in zaključki raziskav kažejo na vrzel, ki bi didaktike.
lahko manjša z uvedbo različnih, bolj raznolikih Urednica tematske številke
pristopov pri poučevanju tujih jezikov z name-
nom spodbujanja pluralne, multimodalne in di-studia universitatis hereditati, letnik 8 (2020), številka 2 10
gitalne pismenosti, kar odpira veliko možnosti
za prihodnje raziskave na tem področju.hereditati
Splošna tema didaktike nas uvede v bolj spe-
cifično področje, ki jemlje pod drobnogled učen-
je in poučevanje italijanščine kot drugega jezika
na dvojezičnem območju slovenske Istre. Susan-
na Pertot obravnava spontano usvajanje jezikov v
otroštvu in predvsem pomen risank kot avtentič-
nih jezikovnih vnosov. V svoji raziskavi ugotavl-
ja, da gledanje risank v otroštvu v populaciji slo-
venskih študentov na Univerzi na Primorskem
ne kaže na povezavo med jezikovnim vnosom
in produkcijo. Zaključi pa, da je gledanje risank
pozitivno vplivalo na učenje italijanščine. Sledi
članek o specifičnem statusu italijanščine kot
manjšinskega jezika. Rok Kobal se posveča nje-
govemu položaju v slovenskem šolskem sistemu,
saj ugotavlja, da je velik padec znanja in upad za-
nimanja za ta jezik zaskrbljujoč. Na podlagi dveh
primerov dobre prakse, valižanskega in baskov-
skega modela dvojezičnosti, poda nekaj predlo-
gov za revitalizacijo med mladimi, saj ugotavlja,
da še obstajajo možnosti za učinkovit poseg. Te-
matsko številko zaključimo s prispevkom Vesne
Vojvoda Gorjan o glotodidaktičnih pristopih, ki
so primerni za poučevanje italijanščine kot dru-
gega jezika v prvem in drugem vzgojno-izobra-
ževalnem obdobju osnovne šole. Avtorica pride
do spoznanja, da je pomembna predvsem količi-
na stika z jezikom, so pa vse metode v določenih
segmentih predvidenih v učnem načrtu primer-
ne, vendar mora biti njihova uporaba zavestna in
namenjena doseganju točno določenih učnih cil-
jev.
Prispevki v pričujoči številki predstavlja-
jo vpliv italijanščine izven Italije, kar nekaj pe-
dagoških razprav o učenju in poučevanju dru-
gih in tujih jezikov tako na splošno kot tudi na
specifičnem dvojezičnem območju slovenske Is-
tre. Upamo, da raznolikost številke vzbudi zani-
Primerjava med specifičnimi učnimi cilji v sred- da za prihodnje delo na področjih jezikoslovja in
nji šoli in zaključki raziskav kažejo na vrzel, ki bi didaktike.
lahko manjša z uvedbo različnih, bolj raznolikih Urednica tematske številke
pristopov pri poučevanju tujih jezikov z name-
nom spodbujanja pluralne, multimodalne in di-studia universitatis hereditati, letnik 8 (2020), številka 2 10
gitalne pismenosti, kar odpira veliko možnosti
za prihodnje raziskave na tem področju.hereditati
Splošna tema didaktike nas uvede v bolj spe-
cifično področje, ki jemlje pod drobnogled učen-
je in poučevanje italijanščine kot drugega jezika
na dvojezičnem območju slovenske Istre. Susan-
na Pertot obravnava spontano usvajanje jezikov v
otroštvu in predvsem pomen risank kot avtentič-
nih jezikovnih vnosov. V svoji raziskavi ugotavl-
ja, da gledanje risank v otroštvu v populaciji slo-
venskih študentov na Univerzi na Primorskem
ne kaže na povezavo med jezikovnim vnosom
in produkcijo. Zaključi pa, da je gledanje risank
pozitivno vplivalo na učenje italijanščine. Sledi
članek o specifičnem statusu italijanščine kot
manjšinskega jezika. Rok Kobal se posveča nje-
govemu položaju v slovenskem šolskem sistemu,
saj ugotavlja, da je velik padec znanja in upad za-
nimanja za ta jezik zaskrbljujoč. Na podlagi dveh
primerov dobre prakse, valižanskega in baskov-
skega modela dvojezičnosti, poda nekaj predlo-
gov za revitalizacijo med mladimi, saj ugotavlja,
da še obstajajo možnosti za učinkovit poseg. Te-
matsko številko zaključimo s prispevkom Vesne
Vojvoda Gorjan o glotodidaktičnih pristopih, ki
so primerni za poučevanje italijanščine kot dru-
gega jezika v prvem in drugem vzgojno-izobra-
ževalnem obdobju osnovne šole. Avtorica pride
do spoznanja, da je pomembna predvsem količi-
na stika z jezikom, so pa vse metode v določenih
segmentih predvidenih v učnem načrtu primer-
ne, vendar mora biti njihova uporaba zavestna in
namenjena doseganju točno določenih učnih cil-
jev.
Prispevki v pričujoči številki predstavlja-
jo vpliv italijanščine izven Italije, kar nekaj pe-
dagoških razprav o učenju in poučevanju dru-
gih in tujih jezikov tako na splošno kot tudi na
specifičnem dvojezičnem območju slovenske Is-
tre. Upamo, da raznolikost številke vzbudi zani-
