Page 74 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 74
dia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 74del Marte Verginella in Tanje Gomiršek za 19.ventarjev iz slovenskega prostora izhaja iz doslej
stoletje na osnovi oporok (Verginella 1996) in in- neobjavljenih arhivskih virov. Tudi ti inven-
hereditativentarjev (Gomiršek 2020), za kmečko prebival- tarji izhajajo iz 17. in 18. stoletja (AST, ATTA,
stvo tovrstnih raziskav na slovenskem območju 196.1, fasc. 6) in tudi pri njih se pojavljajo izje-
nimamo ravno veliko, posebej takih, ki obrav- me, saj poleg štirih inventarjev, ki popisujejo pre-
navajo obdobje pred 19. stoletjem in katerih na- moženje kmetov-podložnikov (izmed katerih je
men bi bil opredelitev življenjskega standarda na le eden premožen), sta bila med pokojniki tudi
podlagi materialne kulture. Kot je to običajno v tržan Vespasiano Brunner in obrtnik Nikolaj
evropskem prostoru, se je tudi pri nas interes za Afabris, ki ju zaradi njunega poklica oziroma
zapuščinske inventarje nižjih slojev prebivalstva socialnega porekla ne moremo enačiti s kmeti.
pričel na etnografskem področju, in sicer s prika- Slednja inventarja sta za analizo standarda slo-
zom hišne opreme kmetov na Kranjskem, ki ga je venskega kmeta izključena iz jedra raziskave,
objavil Angelos Baš (Baš 1953-54). V zadnjih le- ker pa nam kažeta na življenjski standard in po-
tih je bilo objavljenih še nekaj študij, ki slonijo trošnjo dveh prebivalcev podeželja, ki nista bila
na tovrstnih virih, vendar njihov prvenstveni cilj kmečkega stanu, smo ju vseeno deloma upošte-
ni vpogled v materialno kulturo, temveč v pre- vali. Dvestoletno obdobje, iz katerega izhajajo
hrano in podnebje (Zwitter 2015; Panjek 2018). tu obravnavani slovenski inventarji, je razmero-
Pričujoči prispevek predstavlja poskus uporabe ma dolgo in v tem času so se lahko dogajale spre-
kmečkih zapuščinskih inventarjev z namenom membe v materialni kulturi: kljub temu je tovr-
preučevanja življenjskega standarda nižjih slojev sten nabor smiseln za namen tega prispevka, ki
in sicer s primerjalnim pristopom v obdobju 17. ni osredotočen na diahrono temveč na sinhrono
in 18. stoletja. primerjavo s tujimi študijami, ki prav tako zaje-
majo daljše obdobje.
Naš nabor virov sestavlja 28 slovenskih in-
ventarjev, nastalih med leti 1620 in 1795. Od tega Študije, s katerimi smo primerjali sloven-
je 22 inventarjev (delno) objavil Angelos Baš in ske inventarje, so objavljene v delu Wealth and
jim bomo rekli »kranjski«, ostalim šestim, ki so Poverty in European Rural Societies, ki na osno-
še neobjavljeni, pa bomo rekli »kraški«, čeprav vi inventarjev in materialne kulture obravna-
izhajajo iz devinskega gospostva, ki je pripada- va življenjski standard na evropskem podeželju
lo Kranjski. V objavljenih inventarjih z območja med 17. in 19. stoletjem (Broad in Schuurman
ožje Kranjske, ki tvorijo dober del našega nabo- 2014, 13). Sestavlja ga enajst študij primera raz-
ra popisov, je Baš prikazal primere iz družbene ličnih avtorjev o različnih krajih in pokrajinah v
skupine svobodnikov in le predmete, ki so bili posameznih evropskih državah. Uvodoma delo
relevantni za njegovo raziskavo. To so tisti, ki se predstavlja pomen inventarjev za zgodovinsko
nanašajo na hišni del gospodarstva, zaradi česar raziskovanje, najpogostejše teme in različne me-
izgubimo pomembne podatke o orodju in živa- todološke pristope k njihovemu preučevanju, v
lih, ki so bile zagotovo prisotne na kmečkih go- zaključku pa opisuje materialno kulturo in kro-
spodarstvih in s katerimi razpolagamo v drugih ženje dobrin (Broad, Schuurman 2014, 13–32).
inventarjih. Med kranjskimi inventarji izstopajo Kljub obetu, da naj bi se pri obravnavi inventar-
popisi premoženja Boštjana Erata, Antona Jakli- jev v posameznih študijah primera uporablja-
ča in Luke Juraja, ker vsebujejo neprimerno viš- la ista metoda preučevanja, je v posameznih po-
je število predmetov, hkrati pa zagotavljajo širšo glavjih opaziti tudi znatne razlike, kar je tudi nas
zastopanost slojev kmečkega prebivalstva. Si- postavilo pred metodološki izziv, kako zasnova-
cer je med inventarji kranjskih svobodnikov za- ti našo primerjavo.
jet zelo širok spekter velikosti premoženja, od
najskromnejših do – pravkar omenjenih – naj- Za namen primerjave s slovenskimi inven-
bogatejših. Drugi del našega nabora kmečkih in- tarji smo izbrali štiri študije, in sicer na podla-
gi boljše primerljivosti z našimi: o Belgiji, Češki,
stoletje na osnovi oporok (Verginella 1996) in in- neobjavljenih arhivskih virov. Tudi ti inven-
hereditativentarjev (Gomiršek 2020), za kmečko prebival- tarji izhajajo iz 17. in 18. stoletja (AST, ATTA,
stvo tovrstnih raziskav na slovenskem območju 196.1, fasc. 6) in tudi pri njih se pojavljajo izje-
nimamo ravno veliko, posebej takih, ki obrav- me, saj poleg štirih inventarjev, ki popisujejo pre-
navajo obdobje pred 19. stoletjem in katerih na- moženje kmetov-podložnikov (izmed katerih je
men bi bil opredelitev življenjskega standarda na le eden premožen), sta bila med pokojniki tudi
podlagi materialne kulture. Kot je to običajno v tržan Vespasiano Brunner in obrtnik Nikolaj
evropskem prostoru, se je tudi pri nas interes za Afabris, ki ju zaradi njunega poklica oziroma
zapuščinske inventarje nižjih slojev prebivalstva socialnega porekla ne moremo enačiti s kmeti.
pričel na etnografskem področju, in sicer s prika- Slednja inventarja sta za analizo standarda slo-
zom hišne opreme kmetov na Kranjskem, ki ga je venskega kmeta izključena iz jedra raziskave,
objavil Angelos Baš (Baš 1953-54). V zadnjih le- ker pa nam kažeta na življenjski standard in po-
tih je bilo objavljenih še nekaj študij, ki slonijo trošnjo dveh prebivalcev podeželja, ki nista bila
na tovrstnih virih, vendar njihov prvenstveni cilj kmečkega stanu, smo ju vseeno deloma upošte-
ni vpogled v materialno kulturo, temveč v pre- vali. Dvestoletno obdobje, iz katerega izhajajo
hrano in podnebje (Zwitter 2015; Panjek 2018). tu obravnavani slovenski inventarji, je razmero-
Pričujoči prispevek predstavlja poskus uporabe ma dolgo in v tem času so se lahko dogajale spre-
kmečkih zapuščinskih inventarjev z namenom membe v materialni kulturi: kljub temu je tovr-
preučevanja življenjskega standarda nižjih slojev sten nabor smiseln za namen tega prispevka, ki
in sicer s primerjalnim pristopom v obdobju 17. ni osredotočen na diahrono temveč na sinhrono
in 18. stoletja. primerjavo s tujimi študijami, ki prav tako zaje-
majo daljše obdobje.
Naš nabor virov sestavlja 28 slovenskih in-
ventarjev, nastalih med leti 1620 in 1795. Od tega Študije, s katerimi smo primerjali sloven-
je 22 inventarjev (delno) objavil Angelos Baš in ske inventarje, so objavljene v delu Wealth and
jim bomo rekli »kranjski«, ostalim šestim, ki so Poverty in European Rural Societies, ki na osno-
še neobjavljeni, pa bomo rekli »kraški«, čeprav vi inventarjev in materialne kulture obravna-
izhajajo iz devinskega gospostva, ki je pripada- va življenjski standard na evropskem podeželju
lo Kranjski. V objavljenih inventarjih z območja med 17. in 19. stoletjem (Broad in Schuurman
ožje Kranjske, ki tvorijo dober del našega nabo- 2014, 13). Sestavlja ga enajst študij primera raz-
ra popisov, je Baš prikazal primere iz družbene ličnih avtorjev o različnih krajih in pokrajinah v
skupine svobodnikov in le predmete, ki so bili posameznih evropskih državah. Uvodoma delo
relevantni za njegovo raziskavo. To so tisti, ki se predstavlja pomen inventarjev za zgodovinsko
nanašajo na hišni del gospodarstva, zaradi česar raziskovanje, najpogostejše teme in različne me-
izgubimo pomembne podatke o orodju in živa- todološke pristope k njihovemu preučevanju, v
lih, ki so bile zagotovo prisotne na kmečkih go- zaključku pa opisuje materialno kulturo in kro-
spodarstvih in s katerimi razpolagamo v drugih ženje dobrin (Broad, Schuurman 2014, 13–32).
inventarjih. Med kranjskimi inventarji izstopajo Kljub obetu, da naj bi se pri obravnavi inventar-
popisi premoženja Boštjana Erata, Antona Jakli- jev v posameznih študijah primera uporablja-
ča in Luke Juraja, ker vsebujejo neprimerno viš- la ista metoda preučevanja, je v posameznih po-
je število predmetov, hkrati pa zagotavljajo širšo glavjih opaziti tudi znatne razlike, kar je tudi nas
zastopanost slojev kmečkega prebivalstva. Si- postavilo pred metodološki izziv, kako zasnova-
cer je med inventarji kranjskih svobodnikov za- ti našo primerjavo.
jet zelo širok spekter velikosti premoženja, od
najskromnejših do – pravkar omenjenih – naj- Za namen primerjave s slovenskimi inven-
bogatejših. Drugi del našega nabora kmečkih in- tarji smo izbrali štiri študije, in sicer na podla-
gi boljše primerljivosti z našimi: o Belgiji, Češki,
