Page 76 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 76
ela 1. Skupine predmetov v inventarjih kmetov in drugih prebivalcev slovenskega podeželja (prisotnost v odstotkih
inventarjev).
Skupina predmetov Kranjski in- Kranjski in- Kraški inventar- Inventar- Slovenski in-
ventarji (n=19) % ventarji bogate- ji (n=4) % ji kraških ne- ventarji skupaj
Gotovina kmetov (n=2) %
Živali 63 jših kmetov / (n=28) %
Kmečka orodja / (n=3) % 100 /
Pohištvo / 33 75 50 46
Postelje, posteljnina 100 / 75 100 18
Kuhinja in kuhinjski pripomočki 79 33 50 100 21
Oblačila in blago 95 100 100 50 93
Luksuzni predmeti, dekorativni 42 100 50 50 75
predmeti in knjige 100 50 96
67 46
studia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 76
30 100 50 50 46
hereditati
Raziskave so se večinoma osredotočale na ple- ce, Protivin in Orlik pa k mestu Pisek. Na vaseh
miče, meščane in duhovščino, medtem ko so bili se pojavljajo predvsem obrti, ki so pomembne za
podeželski prebivalci domena etnologov. Gru- kmetijstvo (kovači), gradnjo (zidarji, mizarji) in
lich želi v prispevku rekonstruirati premoženje obleko (tkalci, krojači, šivilje, čevljarji). Te obr-
podeželskih prebivalcev zgodnjega novega veka ti so bile pomembne za tiste, ki fizično niso bili
ter ga postaviti v kontekst vsakdanjega življenja. sposobni dela na zemlji pa tudi za kmete, kot do-
S čim so bila podeželska gospodarstva opremlje- daten vir dohodka (Grulich 2014, 94–95).
na je bilo najbolj odvisno od velikosti kmetove
denarnice, dobro stoječi kmetje so si navadno Zapuščinski inventarji s katerimi razpola-
lastili precej več dobrin kot kajžarji. Grulich se ga Grulich, izhajajo iz 17. in 18. stoletja in veči-
v svojem prispevku ne osredotoča na količino noma zajemajo le premožnejše kmete, medtem
in na ceno zabeleženih predmetov, temveč želi ko so bili kajžarji redko deležni popisa premo-
ugotoviti kateri predmeti so bili prisotni na če- ženja, saj je bilo premalo vredno. Popisovalci in-
škem podeželju. Zanima ga koncept bogastva na ventarjev so bili vaški starešine, ki so podali su-
Češkem, kakšen pomen je dala družba akumu- bjektivno oceno premoženja in je bila zaradi tega
laciji premoženja in v kolikšni meri je to pred- velikokrat nepopolna. Popisovalcem so se zdele
stavljalo statusni simbol. Za češki primer so na pomembne tiste stvari, ki so bile neposredno po-
voljo kvantitativni podatki za živali in zemljo, vezane z vodenjem kmetije (plugi, vozovi, brane)
ki jih pa zaradi odsotnosti števila obravnavanih in predmeti z železnimi deli (predvsem kmeč-
inventarjev ni mogoče primerjati s slovenskim ko orodje – žage, sekire). Ravno tako je bil lah-
primerom, zato primerjava sloni na prisotnosti ko vpisan znesek gotovine, terjatev in dolgov ter
predmetov. zaloge pridelkov (slama, žito). Redko so bili za-
pisani predmeti nižje vrednosti, ki so jih lahko
Grulich obravnava južno-češka posestva kmetje sami naredili na gospodarstvu (Grulich
Trebon, Hluboka nad Vltavou, Orlik in Pro- 2014, 85–86).
tivin, ki so bila v lasti družine Schwarzenberg.
Lokalna obrt in trgovska dejavnost sta bili pri- Grulich predmete iz inventarjev razdeli na
sotni le na posestvu Trebon, medtem ko so se os- več skupin. Za dobro upravljanje kmetije po gos-
tala nagibala k bližnjim večjim mestom in sicer podarjevi smrti, so bili najpomembnejši denar,
Hluboka nad Vlatvou k mestu Češke Budejovi- vlečne in druge domače živali ter kmečko orod-
je. Poleg teh, v svojem članku obravnava tudi bi-
inventarjev).
Skupina predmetov Kranjski in- Kranjski in- Kraški inventar- Inventar- Slovenski in-
ventarji (n=19) % ventarji bogate- ji (n=4) % ji kraških ne- ventarji skupaj
Gotovina kmetov (n=2) %
Živali 63 jših kmetov / (n=28) %
Kmečka orodja / (n=3) % 100 /
Pohištvo / 33 75 50 46
Postelje, posteljnina 100 / 75 100 18
Kuhinja in kuhinjski pripomočki 79 33 50 100 21
Oblačila in blago 95 100 100 50 93
Luksuzni predmeti, dekorativni 42 100 50 50 75
predmeti in knjige 100 50 96
67 46
studia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 76
30 100 50 50 46
hereditati
Raziskave so se večinoma osredotočale na ple- ce, Protivin in Orlik pa k mestu Pisek. Na vaseh
miče, meščane in duhovščino, medtem ko so bili se pojavljajo predvsem obrti, ki so pomembne za
podeželski prebivalci domena etnologov. Gru- kmetijstvo (kovači), gradnjo (zidarji, mizarji) in
lich želi v prispevku rekonstruirati premoženje obleko (tkalci, krojači, šivilje, čevljarji). Te obr-
podeželskih prebivalcev zgodnjega novega veka ti so bile pomembne za tiste, ki fizično niso bili
ter ga postaviti v kontekst vsakdanjega življenja. sposobni dela na zemlji pa tudi za kmete, kot do-
S čim so bila podeželska gospodarstva opremlje- daten vir dohodka (Grulich 2014, 94–95).
na je bilo najbolj odvisno od velikosti kmetove
denarnice, dobro stoječi kmetje so si navadno Zapuščinski inventarji s katerimi razpola-
lastili precej več dobrin kot kajžarji. Grulich se ga Grulich, izhajajo iz 17. in 18. stoletja in veči-
v svojem prispevku ne osredotoča na količino noma zajemajo le premožnejše kmete, medtem
in na ceno zabeleženih predmetov, temveč želi ko so bili kajžarji redko deležni popisa premo-
ugotoviti kateri predmeti so bili prisotni na če- ženja, saj je bilo premalo vredno. Popisovalci in-
škem podeželju. Zanima ga koncept bogastva na ventarjev so bili vaški starešine, ki so podali su-
Češkem, kakšen pomen je dala družba akumu- bjektivno oceno premoženja in je bila zaradi tega
laciji premoženja in v kolikšni meri je to pred- velikokrat nepopolna. Popisovalcem so se zdele
stavljalo statusni simbol. Za češki primer so na pomembne tiste stvari, ki so bile neposredno po-
voljo kvantitativni podatki za živali in zemljo, vezane z vodenjem kmetije (plugi, vozovi, brane)
ki jih pa zaradi odsotnosti števila obravnavanih in predmeti z železnimi deli (predvsem kmeč-
inventarjev ni mogoče primerjati s slovenskim ko orodje – žage, sekire). Ravno tako je bil lah-
primerom, zato primerjava sloni na prisotnosti ko vpisan znesek gotovine, terjatev in dolgov ter
predmetov. zaloge pridelkov (slama, žito). Redko so bili za-
pisani predmeti nižje vrednosti, ki so jih lahko
Grulich obravnava južno-češka posestva kmetje sami naredili na gospodarstvu (Grulich
Trebon, Hluboka nad Vltavou, Orlik in Pro- 2014, 85–86).
tivin, ki so bila v lasti družine Schwarzenberg.
Lokalna obrt in trgovska dejavnost sta bili pri- Grulich predmete iz inventarjev razdeli na
sotni le na posestvu Trebon, medtem ko so se os- več skupin. Za dobro upravljanje kmetije po gos-
tala nagibala k bližnjim večjim mestom in sicer podarjevi smrti, so bili najpomembnejši denar,
Hluboka nad Vlatvou k mestu Češke Budejovi- vlečne in druge domače živali ter kmečko orod-
je. Poleg teh, v svojem članku obravnava tudi bi-
