Page 78 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 78
so spadali med drago opremo (Grulich 2014,studia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 78barvi. Večinoma so bile v uporabi klopi, saj so
99–100). po Grulichovem mnenju stoli zavzemali preveč
hereditati prostora. Pomemben del pohištva so bile tudi
Na Slovenskem večja kmečka orodja zasle- skrinje. Tudi te so bile ločene po opisu glede na
dimo pri vseh kmetih, ki so imeli v posesti vlečne njihove lastnosti, starejša kot je bila, manj vred-
živali (Jurij Škapin, inventar iz leta 1621, vdova ne stvari so spravljali vanje. Na češkem podeželju
Marina, inventar iz leta 1779 in Marko Gabro- so v kmečkih domovih 17. in 18. stoletja pozna-
vec, inventar iz leta 1766). Pri dveh sta vpisana li tudi več vrst omar, kotne omare so uporabljali
pluga, medtem ko so vozovi vpisani pri vseh treh za shranjevanje dragocenosti, predalnike v dnev-
in opisani glede na to ali imajo kolesa okovana z ni sobi za glinene posode (v revnih gospodinj-
železom ali ne. Omenjeni so tudi koši za prevoz stvih uporaba polic), majhne omare za shranje-
gnoja, verige za vozove, jermenje za vezanje sena vanje masla, sira, kruha ter garderobne omare, ki
na vozove ter oprema za ježo in tovorjenje (bisa- pa jih je mogoče najti le v bogatih gospodinjstvih
ge, konjska uzda). (Grulich 2014, 102–104).
Majhna orodja so bila osnovna oprema Pohištvo na slovenskem podeželju je bilo
kmečkih gospodarstev. Med osnovno opremo so iz mehkega ali trdega lesa. Najpomembnejši del
na češkem podeželju v 17. in 18. stoletju spada- pohištva so bile, glede na inventarje ki jih ima-
le kose za travo in žito. Vzdrževanje kos je spre- mo na voljo, skrinje. Največ je žitnih skrinj, na-
mljala prisotnost kladiv, klešč, nakoval in raznih vajajo pa se tudi skrinje za obleko, živež in pepel.
brusilcev. Tako majhno orodje je bilo shranje- Inventarji navajajo tudi dolge skrinje in zaboje.
no v lopi skupaj z ostalimi orodji (mlatilci žita, Del pohištva, ki je bilo precej pogosto v kmeč-
srpi, slamorezniki, vrvi, lopate, merniki, vre- kih domovih, je bila tudi miza, najmanjše število
če, vile, motike) Pogosto so kmetje imeli v lasti pa je mogoče zaznati pri omarah. Pri povprečnih
tudi majhna orodja za popravila, predvsem lese- kmetih so omare redkoma omenjene – dve za ob-
nih delov orodij, prisotna so tudi enostavna šila leko, ena stara jedilna omara, ena omarica in ena
za popravilo sedel in pasov ter orodja za izdelavo lužena komoda. Pri bogatejših kmetih (kot na
enostavnega pohištva (Grulich 2014, 100). primer Boštjan Erat, inventar iz leta 1758) pa naj-
demo lep nabor različnih omar (točilna omara,
Kljub temu, da je bilo kmečko orodje najver- z železom okovana stara omara, štirioglata nizka
jetneje nepogrešljivo na vsakem gospodarstvu, omara s šestimi predali, velika, nova in poslika-
je v slovenskih inventarjih, ki jih obravnavamo, na omara za obleke, stara kuhinjska omara in ve-
evidentirano le pri kmetih na Krasu. Najpogo- lika žitna omara).
stejše so motike (majhne in velike), lopate, kla-
diva, kose, srpi, fovči, krampi, vile, grabljice ipd. Na češkem podeželju so za prehrano upo-
Pri teh majhnih kmečkih orodjih naletimo na rabljali lesene krožnike ali lesene sklede. Tekoče
precejšnjo podobnost s tem, kar smo spoznali na jedi so jedli z leseno žlico, ki je bila ročno izdela-
češkem podeželju. Na slovenskih kmetijah naj- na. Vsako, tudi najrevnejše gospodinjstvo je ime-
demo po več kosov istega orodja. Ravno tako so lo nož, s katerim so rezali meso. Pili so iz lesenih
pri kraških kmetih vpisani razni vrtalniki, ki na- ali keramičnih skodelic, vrčkov za vodo ali pivo.
kazujejo na sposobnost popravila nekaterih de- V gospodinjstvu so bile navadno tudi razne lese-
lov kmečkih orodij, lahko tudi pohištva. Izjemo- ne posode, kad za kopanje, korita, pinje, kalupi
ma je pri Juriju Škapinu omenjena železna harfa za sir, korita za gnetenje, košare za kruh in lopate
za sir, ki nakazuje na predelavo mleka na kmetiji. za vstavljanje kruha v peč. Hrano so pripravljali v
kotlih ali keramičnih in glinenih posodah, pon-
Do konca 18. stoletja je bil na češkem po- ve so redko omenjene. Poznali so tudi peko rib
deželju les prevladujoči material za pohištvo in na rešetkah (Grulich 2014, 102 – 106).
opremo. Osrednji del pohištva je bila miza, ki
je bila fiksna. V inventarjih se mize razlikujejo
po vrsti lesa, starosti, njeni lokaciji, kvaliteti in
99–100). po Grulichovem mnenju stoli zavzemali preveč
hereditati prostora. Pomemben del pohištva so bile tudi
Na Slovenskem večja kmečka orodja zasle- skrinje. Tudi te so bile ločene po opisu glede na
dimo pri vseh kmetih, ki so imeli v posesti vlečne njihove lastnosti, starejša kot je bila, manj vred-
živali (Jurij Škapin, inventar iz leta 1621, vdova ne stvari so spravljali vanje. Na češkem podeželju
Marina, inventar iz leta 1779 in Marko Gabro- so v kmečkih domovih 17. in 18. stoletja pozna-
vec, inventar iz leta 1766). Pri dveh sta vpisana li tudi več vrst omar, kotne omare so uporabljali
pluga, medtem ko so vozovi vpisani pri vseh treh za shranjevanje dragocenosti, predalnike v dnev-
in opisani glede na to ali imajo kolesa okovana z ni sobi za glinene posode (v revnih gospodinj-
železom ali ne. Omenjeni so tudi koši za prevoz stvih uporaba polic), majhne omare za shranje-
gnoja, verige za vozove, jermenje za vezanje sena vanje masla, sira, kruha ter garderobne omare, ki
na vozove ter oprema za ježo in tovorjenje (bisa- pa jih je mogoče najti le v bogatih gospodinjstvih
ge, konjska uzda). (Grulich 2014, 102–104).
Majhna orodja so bila osnovna oprema Pohištvo na slovenskem podeželju je bilo
kmečkih gospodarstev. Med osnovno opremo so iz mehkega ali trdega lesa. Najpomembnejši del
na češkem podeželju v 17. in 18. stoletju spada- pohištva so bile, glede na inventarje ki jih ima-
le kose za travo in žito. Vzdrževanje kos je spre- mo na voljo, skrinje. Največ je žitnih skrinj, na-
mljala prisotnost kladiv, klešč, nakoval in raznih vajajo pa se tudi skrinje za obleko, živež in pepel.
brusilcev. Tako majhno orodje je bilo shranje- Inventarji navajajo tudi dolge skrinje in zaboje.
no v lopi skupaj z ostalimi orodji (mlatilci žita, Del pohištva, ki je bilo precej pogosto v kmeč-
srpi, slamorezniki, vrvi, lopate, merniki, vre- kih domovih, je bila tudi miza, najmanjše število
če, vile, motike) Pogosto so kmetje imeli v lasti pa je mogoče zaznati pri omarah. Pri povprečnih
tudi majhna orodja za popravila, predvsem lese- kmetih so omare redkoma omenjene – dve za ob-
nih delov orodij, prisotna so tudi enostavna šila leko, ena stara jedilna omara, ena omarica in ena
za popravilo sedel in pasov ter orodja za izdelavo lužena komoda. Pri bogatejših kmetih (kot na
enostavnega pohištva (Grulich 2014, 100). primer Boštjan Erat, inventar iz leta 1758) pa naj-
demo lep nabor različnih omar (točilna omara,
Kljub temu, da je bilo kmečko orodje najver- z železom okovana stara omara, štirioglata nizka
jetneje nepogrešljivo na vsakem gospodarstvu, omara s šestimi predali, velika, nova in poslika-
je v slovenskih inventarjih, ki jih obravnavamo, na omara za obleke, stara kuhinjska omara in ve-
evidentirano le pri kmetih na Krasu. Najpogo- lika žitna omara).
stejše so motike (majhne in velike), lopate, kla-
diva, kose, srpi, fovči, krampi, vile, grabljice ipd. Na češkem podeželju so za prehrano upo-
Pri teh majhnih kmečkih orodjih naletimo na rabljali lesene krožnike ali lesene sklede. Tekoče
precejšnjo podobnost s tem, kar smo spoznali na jedi so jedli z leseno žlico, ki je bila ročno izdela-
češkem podeželju. Na slovenskih kmetijah naj- na. Vsako, tudi najrevnejše gospodinjstvo je ime-
demo po več kosov istega orodja. Ravno tako so lo nož, s katerim so rezali meso. Pili so iz lesenih
pri kraških kmetih vpisani razni vrtalniki, ki na- ali keramičnih skodelic, vrčkov za vodo ali pivo.
kazujejo na sposobnost popravila nekaterih de- V gospodinjstvu so bile navadno tudi razne lese-
lov kmečkih orodij, lahko tudi pohištva. Izjemo- ne posode, kad za kopanje, korita, pinje, kalupi
ma je pri Juriju Škapinu omenjena železna harfa za sir, korita za gnetenje, košare za kruh in lopate
za sir, ki nakazuje na predelavo mleka na kmetiji. za vstavljanje kruha v peč. Hrano so pripravljali v
kotlih ali keramičnih in glinenih posodah, pon-
Do konca 18. stoletja je bil na češkem po- ve so redko omenjene. Poznali so tudi peko rib
deželju les prevladujoči material za pohištvo in na rešetkah (Grulich 2014, 102 – 106).
opremo. Osrednji del pohištva je bila miza, ki
je bila fiksna. V inventarjih se mize razlikujejo
po vrsti lesa, starosti, njeni lokaciji, kvaliteti in
