Page 75 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 75
ia universitatisOgrski in Kataloniji. Njihovi avtorji so preuči- zapuščinski inventarji kmečkega prebivalstva, ki
bogast vo in r evščina na slovenskem podeželju v evropski pr imerjalni perspektivi ... 75 li več sto posameznih inventarjev in na podla- vsebujejo podobne predmete kot slovenski. Naj-
gi preučenega predstavili materialno kulturo in bogatejši nabor informacij je v skupini predme-
življenjski standard prebivalcev podeželja skozi tov za shranjevanje, zato analiza sloni na primer-
njihove materialne in potrošne dobrine. javi le-teh.
Paul Servais se osredotoča na spremem- Belen Moreno Claverias vlogo potrošnje
be materialne kulture in kakovosti življenja ter na Katalonskem podeželju v 18. stoletju analizi-
lastniške razmere na belgijskem podeželju pri ra na podlagi poklica oziroma družbenega stanu
mestu Liége v 19. stoletju (Servais 2014, 181–194). (Claverias 2014, 139–155). Družbo deli na kme-
To je bilo v Belgiji že obdobje industrializacije, te, obrtnike in buržoazijo, pri hišni opremi kme-
kar se tako časovno kot razvojno ne ujema z oko- tov pa razlikuje med predmeti za proizvodnjo,
liščinami, v katerih so nastali uporabljeni inven- tekstilom in tkaninami ter dragocenostmi. Čla-
tarji s slovenskega podeželja. Industrializacija je nek je bil izbran, ker omogoča primerjavo potro-
prinesla denar in s tem nakup vse večjega števila šniških vzorcev in materialne kulture kmečke
predmetov, ki so bili postavljeni v različnih pro- družine iz Katalonije in Slovenije, dveh razmero-
storih domovanja. Prispevek je bil, kljub časov- ma oddaljenih dežel iz srednje in zahodne Evro-
nemu neujemanju inventarjev, izbran z name- pe, ki pa ju druži lega ob Sredozemskem morju.
nom, da se izvede metodološki poskus analize Ker avtorica ugotavlja, da potrošni slog kmetov
inventarjev po vzoru belgijske študije in hkra- iz Penedesa poudarja čvrste in vzdržljive pred-
ti preveri, ali je pri belgijskem kmetu iz obdobja mete, bomo preverili, če to velja tudi v sloven-
industrializacije zaznati kako večje razhajanje v skem primeru.
primerjavi s slovenskim kmetom pred začetkom
industrializacije. Analiza sloni na hišnih prosto- Problem različnosti pristopov k analizi za-
rih, ki so določeni glede na popisane predmete. puščinskih inventarjev v navedenih študijah pri-
merov iz drugih evropskih držav smo obrnili v
Joseph Grulich materialne kulture na juž- svoj prid tako, da smo v posameznih poglavjih
nem češkem podeželju v 17. in 18. stoletju ne pričujočega prispevka primerjavo s slovenskimi
obravnava na podlagi števila predmetov, temveč podatki izvedli na podlagi metode, uporabljene
njihove prisotnosti v kmečkih gospodinjstvih v vsaki izmed izbranih študij. Na ta način smo
(Grulich 2014, 96–109). Števila obravnavanih dosegli tri rezultate, saj smo izvedli primerjavo
inventarjev in predmetov ne razkrije, zato kvan- življenjskega standarda slovenskih kmetov s po-
titativna analiza in primerjava s slovenskimi in- sameznimi evropskimi regijami, obenem preiz-
ventarji ni možna. Primerjava s Češko je smisel- kusili prikladnost in povednost različnih pris-
na prav zaradi Grulichove osredotočenosti na topov k analizi inventarjev ter, ne nazadnje,
prisotnost predmetov v gospodinjstvu in ne na omogočili neko prvo umestitev materialne kul-
njihovem številu. S tovrstno analizo lahko na- ture in ravni življenjskega standarda kmečkega
mreč ugotovimo razlike in podobnosti v priso- prebivalstva na Slovenskem v 17. in 18. stoletju v
tnosti vsakdanjih predmetov na slovenskem in širši evropski kontekst.1
češkem podeželju.
Slovenija in Češka
Za raziskavo o strukturnih značilnostih Stanje raziskav zapuščinskih inventarjev pri-
materialne kulture, o uporabi bivalnih prosto- padnikov kmečkega stanu na Češkem je zelo po-
rov in razlikah v vsakdanjem življenju različnih dobno stanju 17. in 18. stoletja na Slovenskem.
družbenih skupin na ogrskem podeželju med
drugo polovico 17. in prvo polovico 19. stoletja 1 Prispevek je nastal kot raziskovalna naloga pri predmetu
se Peter Granasztoi posluži štirih različnih ana- Novi vek na programu Zgodovina 2. stopnje na UP FHŠ,
litičnih pristopov (Granaztoi 2014, 157–165). Ta in sicer v okviru projekta »Koncepti kmečke ekonomije:
prispevek je bil izbran, ker so njegov primarni vir teoretični in empirični primerjalni pristop (15.–20. stolet-
je)« ARRS J6-1799, mentor prof. dr. Aleksander Panjek.
bogast vo in r evščina na slovenskem podeželju v evropski pr imerjalni perspektivi ... 75 li več sto posameznih inventarjev in na podla- vsebujejo podobne predmete kot slovenski. Naj-
gi preučenega predstavili materialno kulturo in bogatejši nabor informacij je v skupini predme-
življenjski standard prebivalcev podeželja skozi tov za shranjevanje, zato analiza sloni na primer-
njihove materialne in potrošne dobrine. javi le-teh.
Paul Servais se osredotoča na spremem- Belen Moreno Claverias vlogo potrošnje
be materialne kulture in kakovosti življenja ter na Katalonskem podeželju v 18. stoletju analizi-
lastniške razmere na belgijskem podeželju pri ra na podlagi poklica oziroma družbenega stanu
mestu Liége v 19. stoletju (Servais 2014, 181–194). (Claverias 2014, 139–155). Družbo deli na kme-
To je bilo v Belgiji že obdobje industrializacije, te, obrtnike in buržoazijo, pri hišni opremi kme-
kar se tako časovno kot razvojno ne ujema z oko- tov pa razlikuje med predmeti za proizvodnjo,
liščinami, v katerih so nastali uporabljeni inven- tekstilom in tkaninami ter dragocenostmi. Čla-
tarji s slovenskega podeželja. Industrializacija je nek je bil izbran, ker omogoča primerjavo potro-
prinesla denar in s tem nakup vse večjega števila šniških vzorcev in materialne kulture kmečke
predmetov, ki so bili postavljeni v različnih pro- družine iz Katalonije in Slovenije, dveh razmero-
storih domovanja. Prispevek je bil, kljub časov- ma oddaljenih dežel iz srednje in zahodne Evro-
nemu neujemanju inventarjev, izbran z name- pe, ki pa ju druži lega ob Sredozemskem morju.
nom, da se izvede metodološki poskus analize Ker avtorica ugotavlja, da potrošni slog kmetov
inventarjev po vzoru belgijske študije in hkra- iz Penedesa poudarja čvrste in vzdržljive pred-
ti preveri, ali je pri belgijskem kmetu iz obdobja mete, bomo preverili, če to velja tudi v sloven-
industrializacije zaznati kako večje razhajanje v skem primeru.
primerjavi s slovenskim kmetom pred začetkom
industrializacije. Analiza sloni na hišnih prosto- Problem različnosti pristopov k analizi za-
rih, ki so določeni glede na popisane predmete. puščinskih inventarjev v navedenih študijah pri-
merov iz drugih evropskih držav smo obrnili v
Joseph Grulich materialne kulture na juž- svoj prid tako, da smo v posameznih poglavjih
nem češkem podeželju v 17. in 18. stoletju ne pričujočega prispevka primerjavo s slovenskimi
obravnava na podlagi števila predmetov, temveč podatki izvedli na podlagi metode, uporabljene
njihove prisotnosti v kmečkih gospodinjstvih v vsaki izmed izbranih študij. Na ta način smo
(Grulich 2014, 96–109). Števila obravnavanih dosegli tri rezultate, saj smo izvedli primerjavo
inventarjev in predmetov ne razkrije, zato kvan- življenjskega standarda slovenskih kmetov s po-
titativna analiza in primerjava s slovenskimi in- sameznimi evropskimi regijami, obenem preiz-
ventarji ni možna. Primerjava s Češko je smisel- kusili prikladnost in povednost različnih pris-
na prav zaradi Grulichove osredotočenosti na topov k analizi inventarjev ter, ne nazadnje,
prisotnost predmetov v gospodinjstvu in ne na omogočili neko prvo umestitev materialne kul-
njihovem številu. S tovrstno analizo lahko na- ture in ravni življenjskega standarda kmečkega
mreč ugotovimo razlike in podobnosti v priso- prebivalstva na Slovenskem v 17. in 18. stoletju v
tnosti vsakdanjih predmetov na slovenskem in širši evropski kontekst.1
češkem podeželju.
Slovenija in Češka
Za raziskavo o strukturnih značilnostih Stanje raziskav zapuščinskih inventarjev pri-
materialne kulture, o uporabi bivalnih prosto- padnikov kmečkega stanu na Češkem je zelo po-
rov in razlikah v vsakdanjem življenju različnih dobno stanju 17. in 18. stoletja na Slovenskem.
družbenih skupin na ogrskem podeželju med
drugo polovico 17. in prvo polovico 19. stoletja 1 Prispevek je nastal kot raziskovalna naloga pri predmetu
se Peter Granasztoi posluži štirih različnih ana- Novi vek na programu Zgodovina 2. stopnje na UP FHŠ,
litičnih pristopov (Granaztoi 2014, 157–165). Ta in sicer v okviru projekta »Koncepti kmečke ekonomije:
prispevek je bil izbran, ker so njegov primarni vir teoretični in empirični primerjalni pristop (15.–20. stolet-
je)« ARRS J6-1799, mentor prof. dr. Aleksander Panjek.
