Page 79 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 79
ia universitatis Največ predmetov iz slovenskih inventar- javljajo pri bogatejših prebivalcih, izjemoma so
bogast vo in r evščina na slovenskem podeželju v evropski pr imerjalni perspektivi ... 79 jev se nanaša ravno na kuhinjo in gospodinjstvo. slike, svečniki in ure prisotne tudi v povprečnih
Čebri in kadi za zelje, repo in mast, vedra za mle- družinah. Omeniti velja tudi orožje, ki je eviden-
ko in vodo ter vrči in vrčki. Pri bogatejših kme- tirano samo pri enem kmetu, kar pa ne pomeni
tih in obrtnikih se omenja pribor iz lesa, srebra, da si ga drugi niso prav tako lastili.
železa, roževine in kosti. Med povprečnimi kme-
ti je pribor naveden le pri Gašperju Vozlju (in- Slovenska in češka gospodinjstva so pre-
ventar iz leta 1747 navaja 12 žlic, ne navede pa mogla precej primerljive predmete. Zaznati je
vrste materiala) in Primožu Mrvca (inventar iz mogoče določena odstopanja, ki so najverjetneje
leta 1768 navaja 18 parov navadnih nožev in vi- posledica tega, kaj se je popisovalcem zdelo vred-
lic, 14 žlic iz roževine, 4 pari nožev, vilic in žlic). no evidentirati. Glede na to, da je za kranjske
Navedba tako številčnega pribora pri obeh na- svobodnike na voljo največ podatkov o hišni op-
kazuje, da je bil pribor prisoten tudi v revnejših remi, je primerjava določenih skupin predmetov
gospodinjstvih, vendar tega zaradi primanjklja- s češko stvarnostjo malce otežena. Češki inven-
ja podatkov ne moremo zagotovo trditi. Osta- tarji dajejo poudarek gotovini, živalim in kmeč-
li jedilni pripomočki (sklede, krožniki, posode, kim orodjem, medtem ko imamo v slovenskih
kozarci, majolike) so v inventarjih številčnejše, inventarjih več poudarka na pohištvu, kuhinj-
največ jih je izdelanih iz kositra, nekaj manj je le- skih pripomočkih in če štejemo kraške inventar-
senih in majoličnih. Za kuhanje so uporabljali je posebej, na kmečkem orodju. Blago in obleke
kotle, večje in manjše lonce ter, za razliko od če- niso zasedale pomembnega prostora v slovenskih
škega podeželja, pogosto tudi ponve. inventarjih, s prisotnostjo luksuznih in dekora-
tivnih predmetov pa lahko potrdimo obstoj po-
Grulich kulturo spanja opisuje na podla- trošnje na slovenskem podeželju, tako bogatejših
gi posteljnine, ki nakazuje na prisotnost postelj, kot tudi nekaterih povprečnih prebivalcev.
ki so bile le redko evidentirane v inventarjih,
čeprav so bile med najbolj pogostim pohištvom. Slovenija in Katalonija
Natančno so popisane le zakonske postelje, med- V članku o Kataloniji v predindustrijski dobi
tem ko zibke in otroške posteljice niso omenjene. Belen Moreno Claverias analizira vlogo potro-
Posteljnjak je bil prisoten tako pri povprečnih šnje pri ustvarjanju kolektivne identitete in pri
kot pri bogatejših slovenskih kmetih. V inven- vertikalni socialni mobilnosti. Raziskava teme-
tarjih zasledimo tudi tri zibke, ki so prisotne pri lji na 829 inventarjih iz 18. stoletja iz Penedesa,
bogatejših svobodnikih (pri inventarjih Luke pretežno poljedelskega območja južno od Bar-
Juraja iz leta 1721 in Boštjana Erata iz leta 1758) celone, na katerem je v naveden obdobju prišlo
in eno pri kraškem kmetu Juriju Škapinu. Pogos- do specializacije v kmetijstvu, ki jo je spodbudi-
te so omembe pernic, prešitih odej, vzglavnikov, lo povečano povpraševanje po vinu (na lokalnem
rjuh (iz hodničnega platna), blazin in slamnjač. in širšem trgu). To je pripomoglo k temu, da je
Inventar Boštjana Erata vsebuje tudi posteljni vzgajanje vinskih trt in pridelovanje vina izpod-
grelec. rinilo tradicionalno poljedelstvo oz. kmetijstvo,
ki je temeljilo predvsem na vzreji živine in ob-
Hrana je v čeških inventarjih le izjemoma delavi zemlje. Specializacija je prinesla poveča-
omenjena in sicer v povezavi s posodo, v kate- nje ekonomske razlike med prebivalstvom, hkra-
ri je bila shranjena, prav tako so skopi podatki ti pa je odpirala dostop do novih trgov in s tem
o luksuznih dobrinah, dekorativnih predmetih tudi dostop do novih izdelkov (Claverias 2014,
in knjigah (Grulich 2014, 109). Med luksuzne 139–140).
predmete na slovenskem podeželju lahko uvršča-
mo klečalnike, slike, ogledala, podobe, ure, men- Moreno Claverias prebivalstvo deli na pod-
trge in svečnike (imeli so tudi praktično funkcijo lagi poklicana tri socio-ekonomske skupine,to
razsvetljave). Našteti predmeti se največkrat po- so kmetje, obrtniki in buržoazija, ki so se razli-
bogast vo in r evščina na slovenskem podeželju v evropski pr imerjalni perspektivi ... 79 jev se nanaša ravno na kuhinjo in gospodinjstvo. slike, svečniki in ure prisotne tudi v povprečnih
Čebri in kadi za zelje, repo in mast, vedra za mle- družinah. Omeniti velja tudi orožje, ki je eviden-
ko in vodo ter vrči in vrčki. Pri bogatejših kme- tirano samo pri enem kmetu, kar pa ne pomeni
tih in obrtnikih se omenja pribor iz lesa, srebra, da si ga drugi niso prav tako lastili.
železa, roževine in kosti. Med povprečnimi kme-
ti je pribor naveden le pri Gašperju Vozlju (in- Slovenska in češka gospodinjstva so pre-
ventar iz leta 1747 navaja 12 žlic, ne navede pa mogla precej primerljive predmete. Zaznati je
vrste materiala) in Primožu Mrvca (inventar iz mogoče določena odstopanja, ki so najverjetneje
leta 1768 navaja 18 parov navadnih nožev in vi- posledica tega, kaj se je popisovalcem zdelo vred-
lic, 14 žlic iz roževine, 4 pari nožev, vilic in žlic). no evidentirati. Glede na to, da je za kranjske
Navedba tako številčnega pribora pri obeh na- svobodnike na voljo največ podatkov o hišni op-
kazuje, da je bil pribor prisoten tudi v revnejših remi, je primerjava določenih skupin predmetov
gospodinjstvih, vendar tega zaradi primanjklja- s češko stvarnostjo malce otežena. Češki inven-
ja podatkov ne moremo zagotovo trditi. Osta- tarji dajejo poudarek gotovini, živalim in kmeč-
li jedilni pripomočki (sklede, krožniki, posode, kim orodjem, medtem ko imamo v slovenskih
kozarci, majolike) so v inventarjih številčnejše, inventarjih več poudarka na pohištvu, kuhinj-
največ jih je izdelanih iz kositra, nekaj manj je le- skih pripomočkih in če štejemo kraške inventar-
senih in majoličnih. Za kuhanje so uporabljali je posebej, na kmečkem orodju. Blago in obleke
kotle, večje in manjše lonce ter, za razliko od če- niso zasedale pomembnega prostora v slovenskih
škega podeželja, pogosto tudi ponve. inventarjih, s prisotnostjo luksuznih in dekora-
tivnih predmetov pa lahko potrdimo obstoj po-
Grulich kulturo spanja opisuje na podla- trošnje na slovenskem podeželju, tako bogatejših
gi posteljnine, ki nakazuje na prisotnost postelj, kot tudi nekaterih povprečnih prebivalcev.
ki so bile le redko evidentirane v inventarjih,
čeprav so bile med najbolj pogostim pohištvom. Slovenija in Katalonija
Natančno so popisane le zakonske postelje, med- V članku o Kataloniji v predindustrijski dobi
tem ko zibke in otroške posteljice niso omenjene. Belen Moreno Claverias analizira vlogo potro-
Posteljnjak je bil prisoten tako pri povprečnih šnje pri ustvarjanju kolektivne identitete in pri
kot pri bogatejših slovenskih kmetih. V inven- vertikalni socialni mobilnosti. Raziskava teme-
tarjih zasledimo tudi tri zibke, ki so prisotne pri lji na 829 inventarjih iz 18. stoletja iz Penedesa,
bogatejših svobodnikih (pri inventarjih Luke pretežno poljedelskega območja južno od Bar-
Juraja iz leta 1721 in Boštjana Erata iz leta 1758) celone, na katerem je v naveden obdobju prišlo
in eno pri kraškem kmetu Juriju Škapinu. Pogos- do specializacije v kmetijstvu, ki jo je spodbudi-
te so omembe pernic, prešitih odej, vzglavnikov, lo povečano povpraševanje po vinu (na lokalnem
rjuh (iz hodničnega platna), blazin in slamnjač. in širšem trgu). To je pripomoglo k temu, da je
Inventar Boštjana Erata vsebuje tudi posteljni vzgajanje vinskih trt in pridelovanje vina izpod-
grelec. rinilo tradicionalno poljedelstvo oz. kmetijstvo,
ki je temeljilo predvsem na vzreji živine in ob-
Hrana je v čeških inventarjih le izjemoma delavi zemlje. Specializacija je prinesla poveča-
omenjena in sicer v povezavi s posodo, v kate- nje ekonomske razlike med prebivalstvom, hkra-
ri je bila shranjena, prav tako so skopi podatki ti pa je odpirala dostop do novih trgov in s tem
o luksuznih dobrinah, dekorativnih predmetih tudi dostop do novih izdelkov (Claverias 2014,
in knjigah (Grulich 2014, 109). Med luksuzne 139–140).
predmete na slovenskem podeželju lahko uvršča-
mo klečalnike, slike, ogledala, podobe, ure, men- Moreno Claverias prebivalstvo deli na pod-
trge in svečnike (imeli so tudi praktično funkcijo lagi poklicana tri socio-ekonomske skupine,to
razsvetljave). Našteti predmeti se največkrat po- so kmetje, obrtniki in buržoazija, ki so se razli-
