Page 93 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 93
ia universitatis Recenzija / Recensione
93
Jadranka Cergol Gabrovec
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
jadranka.cergol.gabrovec@fhs.upr.si
Fabris, Angela, Caliaro, Ilvano. Confini, iden- na) in v Beogradu (Srbija). Gre za geografsko ob-
tità, appartenenze: Scenari letterari e filmi- močje, ki je v zadnjih stoletjih doživelo številne
ci dell’Alpe Adria. Berlin, Boston: De Gruyter, politične spremembe in premike meja, pri čemer
2020. https://doi.org/10.1515/9783110640069 »kompleksen in dinamičen odnos med identi-
teto – večplastno, sestavljeno, fluktuirajočo – in
Razpravljati, pisati in raziskovati vprašanja spreminjajočimi se mejami tega območja spod-
o identiteti na obmejnih območjih sko- buja potrebo po dialogu in poklicanost k plural-
raj vedno predstavlja velik izziv, a obenem nosti« (Fabris, Caliaro 2020, 1).
privede do pomembnih mejnikov na poti do
medkulturnega dialoga. To nedvomno velja tudi Monografija je razdeljena na štiri avtono-
za znanstveno monografijo Confini, identità, mne in koherentne dele, ki jih povezuje rde-
appartenenza: Scenari letterari e filmici dell’Al- ča nit raziskovanja obmejne identitete, o kateri
pe Adria (Meje, identitete, pripadnosti – Lite- uvodoma razpravlja Cristina Benussi, ki razisku-
rarna in filmska prizorišča v Alpsko-jadranskem je primer pisateljev iz Julijske Krajine (vključno
prostoru), ki vsebuje prispevke z mednarodne- s Trstom, Istro in dalmatinsko obalo), torej ob-
ga znanstvenega sestanka Alpe Adria. Lettera- močja, ki je zaradi prisotnosti italijanske, sloven-
ture e immagini di confine (Alpe Jadran: obmej- ske in hrvaške nacionalne komponente etnično
ne literature in podobe), ki je maja 2018potekal na mešano. Prvi razdelek z naslovom Luoghi e voci
Univerzi v Celovcu. Publikacija uvaja tudi novo di confine (Obmejni kraji in glasovi) je posvečen
znanstveno zbirko Alpe Adria e dintorni, itine- pretežno literarnim ustvarjalcem, ki so v svojih
rari mediterranei (Alpe Jadran in okolica: medi- literarnih delih razmišljali o svojem odnosu do
teranska potovanja), ki je namenjena objavljanju drugega in lastni identiteti. Prispevki so tako
znanstvenih razprav na področju literature in fil- posvečeni Vladimirju Bartolu (M. Košuta), raz-
ma, vezanih predvsem na geografsko območje, ki petemu med Vzhodom in Zahodom v mestu, ki
se razprostira med Alpami in Jadranom. Pri zbir- ga ob svojem povratku po svetovnih vojnah sko-
ki, ki jo vodita Angela Fabris in Ilvano Caliaro, raj ni prepoznal; Scipiu Slataperju (R. Norbedo,
sodelujejo številne Univerze in raziskovalni cen- L. Tommasini) in njegovemu odnosu do sloven-
tri: Univerza v Celovcu, italijanske univerze v skega in hrvaškega sveta, a tudi do Trsta in njego-
Vidmu, Milanu, Benetkah in Trstu, slovenski vi- ve okolice; Stanku Vuku (F. Finco), slovenskemu
sokošolski ustanovi Univerza na Primorskem in intelektualcu v tržaškem mestu in žrtvi različ-
Univerza v Ljubljani, hrvaške Univerze v Pulju, nih vojnih sovraštev; Fulviu Tomizzi (S. Roić;
na Reki, v Zagrebu, Zadru in Splitu) in končno N. Zudič Antonič, A. Antonič), ki pooseblja po-
tudi Univerzi v Sarajevu (Bosna in Hercegovi- jem identitete in medkulturnega dialoga na ita-
lijansko-slovenski meji; Osvaldu Ramousu (G.
h t t p s : //d o i . o r g /10 . 2 6 49 3 /2 35 0 - 5 4 4 3 .9 (2) 9 3 - 9 5
93
Jadranka Cergol Gabrovec
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
jadranka.cergol.gabrovec@fhs.upr.si
Fabris, Angela, Caliaro, Ilvano. Confini, iden- na) in v Beogradu (Srbija). Gre za geografsko ob-
tità, appartenenze: Scenari letterari e filmi- močje, ki je v zadnjih stoletjih doživelo številne
ci dell’Alpe Adria. Berlin, Boston: De Gruyter, politične spremembe in premike meja, pri čemer
2020. https://doi.org/10.1515/9783110640069 »kompleksen in dinamičen odnos med identi-
teto – večplastno, sestavljeno, fluktuirajočo – in
Razpravljati, pisati in raziskovati vprašanja spreminjajočimi se mejami tega območja spod-
o identiteti na obmejnih območjih sko- buja potrebo po dialogu in poklicanost k plural-
raj vedno predstavlja velik izziv, a obenem nosti« (Fabris, Caliaro 2020, 1).
privede do pomembnih mejnikov na poti do
medkulturnega dialoga. To nedvomno velja tudi Monografija je razdeljena na štiri avtono-
za znanstveno monografijo Confini, identità, mne in koherentne dele, ki jih povezuje rde-
appartenenza: Scenari letterari e filmici dell’Al- ča nit raziskovanja obmejne identitete, o kateri
pe Adria (Meje, identitete, pripadnosti – Lite- uvodoma razpravlja Cristina Benussi, ki razisku-
rarna in filmska prizorišča v Alpsko-jadranskem je primer pisateljev iz Julijske Krajine (vključno
prostoru), ki vsebuje prispevke z mednarodne- s Trstom, Istro in dalmatinsko obalo), torej ob-
ga znanstvenega sestanka Alpe Adria. Lettera- močja, ki je zaradi prisotnosti italijanske, sloven-
ture e immagini di confine (Alpe Jadran: obmej- ske in hrvaške nacionalne komponente etnično
ne literature in podobe), ki je maja 2018potekal na mešano. Prvi razdelek z naslovom Luoghi e voci
Univerzi v Celovcu. Publikacija uvaja tudi novo di confine (Obmejni kraji in glasovi) je posvečen
znanstveno zbirko Alpe Adria e dintorni, itine- pretežno literarnim ustvarjalcem, ki so v svojih
rari mediterranei (Alpe Jadran in okolica: medi- literarnih delih razmišljali o svojem odnosu do
teranska potovanja), ki je namenjena objavljanju drugega in lastni identiteti. Prispevki so tako
znanstvenih razprav na področju literature in fil- posvečeni Vladimirju Bartolu (M. Košuta), raz-
ma, vezanih predvsem na geografsko območje, ki petemu med Vzhodom in Zahodom v mestu, ki
se razprostira med Alpami in Jadranom. Pri zbir- ga ob svojem povratku po svetovnih vojnah sko-
ki, ki jo vodita Angela Fabris in Ilvano Caliaro, raj ni prepoznal; Scipiu Slataperju (R. Norbedo,
sodelujejo številne Univerze in raziskovalni cen- L. Tommasini) in njegovemu odnosu do sloven-
tri: Univerza v Celovcu, italijanske univerze v skega in hrvaškega sveta, a tudi do Trsta in njego-
Vidmu, Milanu, Benetkah in Trstu, slovenski vi- ve okolice; Stanku Vuku (F. Finco), slovenskemu
sokošolski ustanovi Univerza na Primorskem in intelektualcu v tržaškem mestu in žrtvi različ-
Univerza v Ljubljani, hrvaške Univerze v Pulju, nih vojnih sovraštev; Fulviu Tomizzi (S. Roić;
na Reki, v Zagrebu, Zadru in Splitu) in končno N. Zudič Antonič, A. Antonič), ki pooseblja po-
tudi Univerzi v Sarajevu (Bosna in Hercegovi- jem identitete in medkulturnega dialoga na ita-
lijansko-slovenski meji; Osvaldu Ramousu (G.
h t t p s : //d o i . o r g /10 . 2 6 49 3 /2 35 0 - 5 4 4 3 .9 (2) 9 3 - 9 5
