Page 108 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(2) (2024)
P. 108
ma. Monografija razgrne sodobnejše raziskave v in Jude. Knjiga večkrat izpostavi evrocentrič-
medkulturni primerjavi in v kulturnospecifičnih no načelo pri opisovanju olfaktornih imaginari-
kontekstih, nevrokognitivne mehanizme (od za- jev, vendar pogrešamo konceptualizacije iz pod-
znave vonja do leksikalno-semantične integracije disciplin oz. specializacij, kot so antropologija
in ubeseditve) in procese v vonjalni socializaciji etničnosti, postkolonialna antropologija, rom-
ter vonjalno terminologijo v sinhroni ter diahro- ske in judovske študije, ter upoštevanje nekate-
ni perspektivi. Ob tem pomembno vlogo igra- rih njihovih izsledkov. Pri poglavjih, ki obrav-
jo tudi druga opisana nejezikovna kulturno po- navajo »družbene skupne«, bi knjiga bistveno
sredovana komunikacijska orodja, npr. obrazna več pridobila, če bi se naslonila na poglobljenej-
mimika, gestikulacija, in piktogramska upo- šo in kompleksnejšo obravnavo postkolonialnih
dobitev. Pozornost je posvečena tudi preučeva- antropoloških perspektiv pri obravnavi rasiz-
nju vonjalnega izrazoslovja in kulturno-jezikov- ma do temnopoltih žensk, moških (»Črncev«)
108 nim značilnostim vonjalnih besednjakov, zlasti in ameriških staroselcev ter drugih domorod-
še simbolno-pomenskim dimenzijam vonjav, ki cev; anticiganizma v odnosu do Romov (Agarin
se izrisujejo v metaforah, uporabljenih v različ- 2014; Cortés Goméz in End 2019; Janko Sprei-
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 2 / volume 12 (2024), number 2
nih vrstah diskurzov, npr. povezanih s spoznav- zer 2022); antisemitizma v odnosu do Judov; štu-
no dimenzijo in priklicem spominov na vsakda- dij spolov in feministične antropologije za refle-
nje življenje ter njegove ritualne ritme. Posebna ksijo mizoginije. Vprašanjem kolonializma ter
zanimivost zanimivost v knjigi so konceptualne razvijajočega se kapitalizma v 18. in 19. stoletju
metafore vonja in večpomenskost vonjalnih izra- se moramo v Sloveniji antropologi bistveno kon-
zov. Avtorica naniza primere rab konceptualnih cizneje posvetiti, saj so tovrstne razprave pogos-
metafor, npr. »vonj je zasledovalec«, »vonj je to še vedno zapisane s perspektive, ki je premalo
zrak«, »vonj je vseživljenjski dogodek«, »vonj je občutljiva za rasiziranje ter brutalno kapitalistič-
arhitektura«, »vonj je predmet«, »vonj je agre- no izkoriščanje zahodnih družb, iz katerega tudi
sor«, povezan s »sumničenjem«, a tudi »zaščit- ta del sveta ni bil izvzet. Upamo lahko, da bodo
nik«; raziskovanje in odkrivanje je prav tako me- v prihodnosti antropologi upoštevali, da je bilo
taforično povezano z vonjem. današnje ozemlje Slovenije vključeno v imperial-
Mojca Ramšak predoči interakcijo med vo- no zgodovino, če se bodo poglobljeneje ukvarjali
hom in jezikovnim sistemom, a tudi pomen- z vonjalnim rasizmom.
ske dimenzije dobrih in slabih vonjav, ki so po- Knjiga se sistematično loteva pregledne zgo-
vezane s figurativnimi rabami in naslovljene na dovine medicinsko-filozofskih razlag vonja in
manjvredne etnično razločene (družbene) sku- prinaša izsledke prvih piscev ter klasičnih zdrav-
pine, ki so tarča vonjalne mizoginije, vonjal- nikov – filozofov, kot so npr. Galen iz Pergama,
nega rasizma in vonjalne ksenofobije. Avtorica Celz in Dioskurid, ki so slabe telesne vonjave pri-
predstavi olfaktorni imaginarij v Svetem pismu pisovali boleznim in njihovim simptomom. Po-
in Visoki pesmi, ki ju vzame kot vir kulturolo- leg misli grških filozofov in zgodnjih zdravni-
ških analiz rabe posameznih predmetov pri sve- kov iz antike sta orisani tudi konceptualizacija
tih ritualih in rabe vonjav mire, aloje ter kadilov- vonjav, relevantnih za medicino v zgodnji islam-
ca kot kulturne dišave. V nadaljevanju predstavi ski in evropski medicini, ter zdravstveno-medi-
še olfaktorni imaginarij v zvezi z izbranimi druž- cinska diagnostika iz drugih kultur v diahroni
benimi skupinami, zasužnjenimi Afričani, tem- perspektivi. Za humanistiko je posebej zanimiva
nopoltimi ženskami in ameriškimi staroselci – obravnava vonja v filozofski misli oz. konceptu-
»Indijanci«, ki ga povezuje s kolonializmom in alna zasnova filozofije vonja. Posebej velja izpo-
z rasizmom kapitalističnih zavojevalcev ter s kul- staviti tudi poglavje o sodobni medicinski dia-
turnozgodovinskim pojmovanjem vonjav teda- gnostiki. Bralci dobimo vpogled v razvijajoče se
njega časa, s katerimi se povezuje npr. tudi Rome postopke diagnosticiranja s pomočjo novih elek-