Page 108 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(2) (2024)
P. 108

ma. Monografija razgrne sodobnejše raziskave v   in Jude. Knjiga večkrat izpostavi evrocentrič-
               medkulturni primerjavi in v kulturnospecifičnih   no načelo pri opisovanju olfaktornih imaginari-
               kontekstih, nevrokognitivne mehanizme (od za-  jev, vendar pogrešamo konceptualizacije iz pod-
               znave vonja do leksikalno-semantične integracije   disciplin oz. specializacij, kot so antropologija
               in ubeseditve) in procese v vonjalni socializaciji   etničnosti, postkolonialna antropologija, rom-
               ter vonjalno terminologijo v sinhroni ter diahro-  ske in judovske študije, ter upoštevanje nekate-
               ni perspektivi. Ob tem pomembno vlogo igra-  rih njihovih izsledkov. Pri poglavjih, ki obrav-
               jo tudi druga opisana nejezikovna kulturno po-  navajo »družbene skupne«, bi knjiga bistveno
               sredovana komunikacijska orodja, npr. obrazna   več pridobila, če bi se naslonila na poglobljenej-
               mimika, gestikulacija, in  piktogramska upo-  šo in kompleksnejšo obravnavo postkolonialnih
               dobitev. Pozornost je posvečena tudi preučeva-  antropoloških perspektiv pri obravnavi rasiz-
               nju vonjalnega izrazoslovja in kulturno-jezikov-  ma do temnopoltih žensk, moških (»Črncev«)
        108    nim značilnostim vonjalnih besednjakov, zlasti   in ameriških staroselcev ter drugih domorod-
               še simbolno-pomenskim dimenzijam vonjav, ki   cev; anticiganizma v odnosu do Romov (Agarin
               se izrisujejo v metaforah, uporabljenih v različ-  2014; Cortés Goméz in End 2019; Janko Sprei-
        studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 2 / volume 12 (2024), number 2
               nih vrstah diskurzov, npr. povezanih s spoznav-  zer 2022); antisemitizma v odnosu do Judov; štu-
               no dimenzijo in priklicem spominov na vsakda-  dij spolov in feministične antropologije za refle-
               nje življenje ter njegove ritualne ritme. Posebna   ksijo mizoginije. Vprašanjem kolonializma ter
               zanimivost zanimivost v knjigi so konceptualne   razvijajočega se kapitalizma v 18. in 19. stoletju
               metafore vonja in večpomenskost vonjalnih izra-  se moramo v Sloveniji antropologi bistveno kon-
               zov. Avtorica naniza primere rab konceptualnih   cizneje posvetiti, saj so tovrstne razprave pogos-
               metafor, npr. »vonj je zasledovalec«, »vonj je   to še vedno zapisane s perspektive, ki je premalo
               zrak«, »vonj je vseživljenjski dogodek«, »vonj je   občutljiva za rasiziranje ter brutalno kapitalistič-
               arhitektura«, »vonj je predmet«, »vonj je agre-  no izkoriščanje zahodnih družb, iz katerega tudi
               sor«, povezan s »sumničenjem«, a tudi »zaščit-  ta del sveta ni bil izvzet. Upamo lahko, da bodo
               nik«; raziskovanje in odkrivanje je prav tako me-  v prihodnosti antropologi upoštevali, da je bilo
               taforično povezano z vonjem.                današnje ozemlje Slovenije vključeno v imperial-
                   Mojca Ramšak predoči interakcijo med vo-  no zgodovino, če se bodo poglobljeneje ukvarjali
               hom in jezikovnim sistemom, a tudi pomen-   z vonjalnim rasizmom.
               ske dimenzije dobrih in slabih vonjav, ki so po-  Knjiga se sistematično loteva pregledne zgo-
               vezane s figurativnimi rabami in naslovljene na   dovine medicinsko-filozofskih razlag vonja in
               manjvredne etnično razločene (družbene) sku-  prinaša izsledke prvih piscev ter klasičnih zdrav-
               pine, ki so tarča vonjalne mizoginije, vonjal-  nikov – filozofov, kot so npr. Galen iz Pergama,
               nega  rasizma in vonjalne ksenofobije.  Avtorica   Celz in Dioskurid, ki so slabe telesne vonjave pri-
               predstavi olfaktorni imaginarij v Svetem pismu   pisovali boleznim in njihovim simptomom. Po-
               in Visoki pesmi, ki ju vzame kot vir kulturolo-  leg misli grških filozofov in zgodnjih zdravni-
               ških analiz rabe posameznih predmetov pri sve-  kov iz antike sta orisani tudi konceptualizacija
               tih ritualih in rabe vonjav mire, aloje ter kadilov-  vonjav, relevantnih za medicino v zgodnji islam-
               ca kot kulturne dišave. V nadaljevanju predstavi   ski in evropski medicini, ter zdravstveno-medi-
               še olfaktorni imaginarij v zvezi z izbranimi druž-  cinska diagnostika iz drugih kultur v diahroni
               benimi skupinami, zasužnjenimi Afričani, tem-  perspektivi. Za humanistiko je posebej zanimiva
               nopoltimi ženskami in ameriškimi staroselci –   obravnava vonja v filozofski misli oz. konceptu-
               »Indijanci«, ki ga povezuje s kolonializmom in   alna zasnova filozofije vonja. Posebej velja izpo-
               z rasizmom kapitalističnih zavojevalcev ter s kul-  staviti tudi poglavje o sodobni medicinski dia-
               turnozgodovinskim pojmovanjem vonjav teda-  gnostiki. Bralci dobimo vpogled v razvijajoče se
               njega časa, s katerimi se povezuje npr. tudi Rome   postopke diagnosticiranja s pomočjo novih elek-
   103   104   105   106   107   108   109   110   111   112   113