Page 105 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(2) (2024)

Recenzija knjige Mojce Ramšak Antropologija vonja

Alenka Janko Spreizer
Univerza na Primorskem, Slovenija

alenka.janko.spreizer@fhs.upr.si

d čutnega obrata v antropologiji v posebne (manj)vrednosti vonju je prav tako po-
80. letih 20. stoletja je preteklo precej membno povezano z dimenzijami družbenega
Očasa, preden smo v slovenski etnolo- okolja. Prav glede vohalnega vidika čutnega za-
giji in/ali kulturni antropologiji dobili obsežen znavanja naravnega in kulturnega okolja smo
in poglobljen prvenec, znanstveno monografijo, ljudje, socializirani v kulturno normo t. i. zahod-
ki sistematično in primerjalno obravnava druž- ne evropske družbe, ki narekuje molk oz. prezi- 105
beno-kulturne vidike in pomene vonja ter spo- ranje vonjav, prepoznanih za neugodne. Ob tem
sobnosti vohanja. Dr. Mojca Ramšak, redna pro- velja tudi, da prijetnih in diskretno prisotnih vo-
fesorica kulturne antropologije na Univerzi v njav mnogokrat niti ne zaznavamo, kar izrablja-
Ljubljani in na Alma Mater Europaea – Institu- jo, denimo, strategije trženja vonjav.
tum Studiorum Humanitatis, je tematiko razi- Estetsko opremljena knjiga, ki je prijetna
skovala že med pandemijo covida-19, svojo znan- tudi na oko, je zasnovana iz predgovora – prvega
stveno monografijo pa je objavila letos (2024). vdiha, uvoda – globljega vdiha ter desetih osred-
Številni ljudje s(m)o se po preboleli novi korona- njih poglavij. Jedrna poglavja zajemajo meto-
bolezni soočili z bolj ali manj začasno oz. s trajno dološki oris antropologije vonja ter vohalne de-
izgubo sposobnosti zaznavanja vonja, spremenje- diščine, jezikovne dimenzije ideje vonja, vonj v
nim vohom, z vohalnimi halucinacijami oz. za- medicini, olfaktorni imaginarij, poleg kultivira-
znavami vonja, ki ga ni v zraku, ipd. Čeprav so se nja voha v literaturi in kultiviranja miazem ter
prve raziskave vonja v slovenskem nacionalnem arom. Osrednji del knjige obravnava pravne re-
prostoru začele že leta 2019, gotovo ni naklju- gulacije vonjav v okviru nacionalne države Slo-
čje, da je vzniknilo širše zanimanje za senzorične venije in Evropske unije, ki zajema zakonodajno
raziskave v zvezi z vonjem, med pandemijo in še ureditev (delovnega ) okolja, živil, pijač, tobaka
po njej, ko so se razmahnile raziskave vonja tudi ter parfumov, pri čemer izpostavi tudi pravne
v povezavi z mednarodnimi okviri, npr. v projek- praznine, ki omogočajo trženje z neoriginalni-
tih Odeuropa, Horizon 2021–2023 ter Odothe- mi dišavami prav zaradi pravne praznine. Glav-
ka 2021–2024. na poglavja Antropologije vonja zajemajo tudi
Morda je k poznejši obravnavi vonja in vo- obravnavo vonja pri trženju, v spolnosti in eroti-
halnih sposobnosti v medkulturni perspektivi v ki ter v kulturni dediščini in muzeologiji. Knji-
slovenskem nacionalnem prostoru (v primerjal- ga se sklene z zaključkom oz. zadnjim izdihom.
ni perspektivi z drugimi čutnimi kulturno pogo- Vsebino knjige dopolnjujejo številne pregledni-
jenimi zaznavami vida, zvoka, dotika in okusa) ce, shematski prikazi tipologij in konceptualiza-
kot tudi drugod prav tako prispevalo dejstvo, da cij vonja ter fotografije številnih upodobitev vo-
v t. i. »zahodni« kulturi vonj in vohalne spret- nja in vohalnih zmožnosti, npr. v kiparstvu in
nosti ne kotirajo visoko na lestvici čutnega za- likovni umetnosti, poleg materialnih predme-
znavanja. Družbeno okolje, v katerem živimo tov iz kulturne dediščine. Monografija je oprem-
ljudje, namreč definira pomembnost in hierar- ljena tudi z obsežnim stvarnim kazalom ter s
hizacijo čutov, kar je povezano s preživetveni- seznamom virov in literature, ki bralcem omo-
mi strategijami. Razvijanje senzorične sposob- gočata še podrobnejši pregled posameznih vidi-
nosti in občutljivosti za vonjave ter pripisovanje kov obravnave olfaktorne tematike.
https://doi.org/10.26493/2350-5443.12(2)105-118 © author/authors