Page 109 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(2) (2024)

tronskih zaznavalnih naprav vonja in okusa, kot Marcela Prousta (2003) in Pot v Wigan Georgea
je npr. e-nos, in s pomočjo živali, kar je razmero- Orwella (1937).
ma neznano polje. V medicini pri diagnosticira- Knjiga se posveča tudi produkciji dišav, pri-
nju bolezenskih stanj sodelujejo posebej streni- vabljanju ljudi z vonjem ter komercializaciji vo-
rani psi pomočniki, ki lahko pri ljudeh zavohajo njav. Preko kulturnozgodovinske obravnave po-
specifične bolezni in zdravstvene anomalije, npr. kaže, da je uporaba dišav in mazil prisotna tudi
padec sladkorja pri diabetikih, bližajoči se epi- pri starih civilizacijah; pri Egipčanih naj bi npr.
leptični napad, pomagajo lahko tudi pri diagno- Kleopatra dišala pikantno sladko, domnevno po
sticiranju rakavih obolenj, bližajoče se Alzhei- datljih in začimbah. Prelomno za rabo dišav z
merjeve bolezni ipd. Nedvomno to poglavje namenom privabljanja drugih datira v 19. stole-
odpira pomembno vprašanje za preučevanje od- tje, ko si ljudje želijo dišati drugim, kar sovpada z
nosa ljudi in živali, s katerim se je od nedavne- industrijsko proizvodnjo dišav in načrtnim hote-
ga začela ukvarjati etnografija mnogoterih vrst. njem po razsmrajevanju okolja ter ljudi. Predsta- 109
Delo Mojce Ramšak prinaša pomemben vljene so tudi raziskave o prekrivanju in odvra-
uvid tudi v učenje olfaktornega imaginarija oz. čanju neprijetnih vonjav ljudi, v času, ko npr. v
socializacijo vohanja od zgodnjega otroštva nap- neurbaniziranih okoljih ni bilo osnovne komu-
rej. Ena izmed navedenih raziskav je npr. poka- nalne infrastrukture, ki bi omogočala vzdrže-
zala, da imajo otroci v vrtcu sposobnost razlo- vanje osebne higiene z umivanjem in s tem tudi
čevanja posameznih vonjav, vendar slednjim ne odvračanje telesnih neprijetnih vonjav. Prav tako
znajo pripisati vrednostnega predznaka, pač pa se je razvijala erotična vonjalna kultura in upora-
jih povezujejo z znanimi ali neznanimi kulturni- ba dišav za ta namen.
S sklicevanjem na dobre vonjave, npr. diša-
mi praksami, značilnimi za domača okolja. Po- nje po morju, se trži določene razstave v muzejih
sebno epistemološko vrednost pri uvidu v soci- ali turistične kraje preko kulinarike, navezujoč Recenzija knjige Mojce Ramšak Antropologija vonja
alizacijo vohanja in vonja imajo pričevanja oz. se na naravne vidike morske krajine, npr. morje,
mitologije o t. i. »divjih« ali »volčjih otrocih«. vonj po soli, ali prehrambene navade oz. specifič-
Pričanja o divjih živalih, ki naj bi vzgojile otro- ne jedi, kot so npr. ribe, školjke.
ke, govorijo o tem, da ti otroci niso imeli civili- Tudi veliki nakupovalni centri na potroš-
zacijskih navad in jih tudi ob prisotnosti reso- nike želijo vplivati s pomočjo vonjav in v svojih
cializacije v družbenem okolju ljudi niso mogli prostorih uporabljajo razpršilce, in to ne le v toa-
v popolnosti razviti. Naveden je npr. primer iz letnih, kjer se načrtno prikriva vonjave s pomočjo
Nürnberga v 19. stoletju, zapuščenega in zapr- sintetičnih toaletnih vonjav, pač pa tudi drugod.
tega ter od socialnih stikov izoliranega Kasper- Ambientalni sintetični vonji sovpadajo z letnimi
ja Hauserja, ki mu je bilo nemogoče privzgojiti časi ter s prazniki, ob katerih se z vonji spodbu-
prehrambne režime družbenega okolja, v katere- ja potrošniške prakse, ki sovpadajo z določenimi
ga so ga poskušali resocializirati potem, ko je bil dogodki. Sintetične in skorajda nezaznavne vo-
najden. Njegova sposobnost za razvijanje učlo- njave se skladajo z različnimi prazničnimi časi, v
večenih čutov se ni mogla razviti, saj so bili čuti katerih sicer prevladujejo kulinarične ali naravne
voha in vida atrofirani. vonjave. Z odišavljanjem prostorov skozi razpr-
Za literarne študije je posebej pomembno ševalce vonjav ob vhodnih vratih v nakupovalne
poglavje o kultiviranju voha v literaturi, pri če- centre, npr. s pršenjem vonja po kuhanem vinu
mer avtorica za spoznavni vir pri obravnavanju in praznični hrani v prednovoletnem času, želijo
antropoloških tematik, kot so divjaki nasproti potrošnike zadržati v prostorih in jih spodbudi-
civiliziranim, vpliv vonja na spomin ter razred- ti k nakupovanju. S pomočjo trženja in uporabe
na razmerja, vzame tri kultne romane, tj. Par- sintetičnih vonjav nam npr. tudi v muzejih želijo
fum Patricka Süskinda (1986), V Swanovem svetu omogočiti podoživetje rabe razstavljenih pred-