Page 106 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(2) (2024)

Posebno pozornost antropološkega branja miotičnih analiz vohalnih pojmov; (b) antro-
pričujoče knjige nedvomno pritegne njena epis- pološke komparacije različnih kulturnih pome-
temološka plat, kjer sta predstavljena antropolo- nov vonja v posameznih kulturah in družbah;
gija čutov in njen raziskovalni domet, ki zajema (c) obravnavanje (spolnega) vedenja in (religio-
preučevanje fizičnih in kulturnih vidikov vo- znih) ritualov, pri katerih ima vonj pomembno
nja ter vlogo vonja v senzoriju, sistemu vseh pe- vlogo; (č) vlogo manipulacije z ambientalnimi
tih človekovih čutil. Antropologija čutov nam- vonjavami v potrošniških družbah ter (d) mož-
reč preučuje zgodovinsko-kulturno specifične nosti manipulacije z vonjavami pri predstavlja-
in kontekstualne dimenzije čutnih zaznav, ki so nju kulturne dediščine v muzeološki praksi, pri
pomembno povezane s spomini, čustvi, z izkuš- razstavljenih galerijskih in muzejskih artefaktih
njami in s kognicijo. V knjigi se avtorica ukvar- ter pri performansih.
ja z nevrofiziološko dimenzijo vohanja in vo- Znanstvena monografija prinaša tudi iz-
106 nja. Posveča se miselnim konceptom različnih sledke glavnih raziskav o kulturi vonjav, med ka-
čutnih redov različnih kultur in pomenom ču- terimi omembe fizičnih in čutnih značilnosti
tov v vsakdanjem življenju. Knjiga izpostavlja preučevanih ljudstev izven Evrope v 19. in 20. sto-
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 2 / volume 12 (2024), number 2
kulturno specifične variacije čutov in čutenja, letju odstirajo vpogled v kolonialno večvrednost
kot npr. izrazito kulturno specifičen primer ma- Evropejcev, rasiziranje ljudstev, ki so jim psev-
lezijskega lovsko-nabiralniškega ljudstva Batek doznanstveniki pripisovali intelektualno inferi-
Negrito, ki v svoji kozmologiji sveta vsemu pri- ornost in ki so jih uvrščali v različne rasne tipo-
pisuje vonj, tudi nebesnim telesom, npr. neprije- logije, povezane z večjo sposobnostjo zaznavanja
ten meseni vonj soncu in prijeten rožni vonj luni. vonjav, kar je prestavljalo poseben vidik domnev-
Miselni koncepti se posvečajo tudi delitvam gle- ne duševne degeneracije. Seveda so te posplošit-
de na spol: npr., na Papi Novi Gvineji je notra- ve veljale tudi za nižje družbene sloje v evropskih
njost žensk konceptualizirana kot temna, sočna, družbah. Nedvomno so omenjene raziskave o di-
smrdljiva, medtem ko je notranjost moških bela, menzijah moči izjemnega pomena za raziskova-
trda in brez vonja. Percepcija vonjav, ki se glede nje širokega nabora čutnih domen in odsevajo
na olfaktorni imaginarij pripisujejo ženskam, določeno medkulturno senzorno simboliko.
je odvisna od moči, ki je dodeljena ženski v do- Knjiga prinaša tudi analitično-deskriptiv-
ločeni družbi. Za številne raziskane skupnosti, ni pregled zgodnjih terenskih raziskav moderne
kjer nad ženskami dominirajo, imamo izsledke o kulturne in socialne antropologije. Zgodnja an-
predstavljanju ženske, povezane s slabim vonjem. tropološka dela med drugim zajemajo tudi par-
Slab vonj je povezan z njeno moralo, s »pred- cialne opise vonjalnih zaznav med terenskim de-
zakonsko nedotaknjenostjo« oz. z »življenjem lom. Franz Boas (2009), ki je bil na terenu na
na koruzi« in s tem pripisano le njeno moralno Baffinovem otoku pri Inuitih, npr. opisuje vonj
izprijenostjo ipd. Spolna dihotomija vonjav med medvedje maščobe, uporabljene za impregnaci-
moškimi in ženskami odraža družbeno moč jo šotorov; Bronisław Malinowski (1932) se je v
enih ter drugih in jim pripisuje vonjave z nega- antropoloških raziskavah, opravljenih na Tro-
tivnim ali s pozitivnim označevanjem. briandskih otokih, posvetil obravnavanju vonja
Za antropološko epistemologijo so po- pri telesni privlačnosti in odbojnosti v spolnem
membni tudi opisi izsledkov poglavitnih razi- življenju »divjakov«, njihove vonjalne magije
skav kulturnih vonjav v globalnem okviru ter pred poroko ter vonja v povezavi s čarovništvom
razgrnitev fragmentarnih in parcialnih omemb in čarovnicami. Tudi poznejši antropologi so se
vonjev v slovenski etnologiji, kulturni antropo- občasno posvečali opisom vonjev. Npr., Clau-
logiji ter kulturni zgodovini. Znanstvena mono- de Lévi-Strauss je dokumentiral vonjalne vidike
grafija Antropologija vonja se tako osredinja na svojih terenskih izkušenj v Braziliji. V »potopi-
(a) antropološke predstavitve lingvistično-se- su« Tristes tropiques (1955) je med drugim opisal