Page 91 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 91
milena mileva blažić
vi s prevajanjem po svetu in vplivom njunih pravljic na pravljice ter li-
terarno vedo in folkloristiko. V njunih pravljicah, za katere sta menila,
da so nemške, se odražajo značilnosti 19. st., ki ga Zipes (2013b) imenu-
je zlato obdobje pravljic. Na osnovi analize je razvidno, da niso mono-
kulturne, da se v njih preko motivov, motivnih drobcev in slepih mo-
tivov zrcalijo različne kulture (npr. motiv ebenovine v Sneguljčici, ki je
indoevropskega porekla, motiv svile (Brin, Gospa pastirica pri studen-
cu, Poklicni lovec, Pravljice o martinčkih, Rusalka, Sneguljčica, Šest la-
bodov, Žabji kralj), ki je prišla s Kitajske, motiv krave v Pepelki (krava
kot sveta žival v Indiji), biseri in diamanti (Izplesani čeveljci, O ribiču in
njegovi ženi, Pojoči škrjanček), motiv tigra (Bratec in sestrica), motiv no-
jevih peres (Žabji kralj ali Železni Henrik), motiv jabolka (jabolko spora
iz Iliade), motiv Argonavtov (ladje, ki pluje po kopnem in vodi: KHM
54 Zlata gos, KHM 159 Krilati lev in KHM 165 Lažniva pravljica), mo-
tiv Indije (Tri črne princeze), motiv severa (Vrag in njegova stara mati))
in številni drugi.
Grimmove pravljice izražajo vrednote časa in prostora, tudi medbe-
sedilno se navezujejo na verske motive, motive iz Biblije, protestantizem
in Luthra. Včasih je ta medbesedilnost na ravni prenosa (Evini neena-
ki otroci), posnetka (Marijino dete) ali opisa (Zvesti Janez) (Juvan 2000,
249). Brata Grimm na ravni jezikovnih izrazov, pregovorov (»'Enega vi-
dim, drugega slišim, tretjega pa lovim', je odgovoril pametni hlapec«
(Grimm 1997, 283)) ali besedilnega sveta (Doktor Luther v Wartburgu)
v pravljicah predstavljata mitske like, zgodbe ali situacije. Pogoste so
motivno-zgodbene analogije (biblijski primer, Lot in njegovi hčerki, ter
pravljica Kosmatinka). Včasih se vrednote izražajo neposredno, z dobe-
sednim navajanjem (biti ponižna), včasih posredno, z dejanji.
viri in literatura
Apuleius, Lucius. 1981. Metamorfoze ali Zlati osel. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Bedenk, Kasilda. 2013. »Der Lebenswandel einer Märchenübersetzung un-
ter phraseologischem Aspekt: am Beispiel von Grimms Märchens ‘Hans im
Glück’.« Knjižnica 57 (1): 135–63.
89
vi s prevajanjem po svetu in vplivom njunih pravljic na pravljice ter li-
terarno vedo in folkloristiko. V njunih pravljicah, za katere sta menila,
da so nemške, se odražajo značilnosti 19. st., ki ga Zipes (2013b) imenu-
je zlato obdobje pravljic. Na osnovi analize je razvidno, da niso mono-
kulturne, da se v njih preko motivov, motivnih drobcev in slepih mo-
tivov zrcalijo različne kulture (npr. motiv ebenovine v Sneguljčici, ki je
indoevropskega porekla, motiv svile (Brin, Gospa pastirica pri studen-
cu, Poklicni lovec, Pravljice o martinčkih, Rusalka, Sneguljčica, Šest la-
bodov, Žabji kralj), ki je prišla s Kitajske, motiv krave v Pepelki (krava
kot sveta žival v Indiji), biseri in diamanti (Izplesani čeveljci, O ribiču in
njegovi ženi, Pojoči škrjanček), motiv tigra (Bratec in sestrica), motiv no-
jevih peres (Žabji kralj ali Železni Henrik), motiv jabolka (jabolko spora
iz Iliade), motiv Argonavtov (ladje, ki pluje po kopnem in vodi: KHM
54 Zlata gos, KHM 159 Krilati lev in KHM 165 Lažniva pravljica), mo-
tiv Indije (Tri črne princeze), motiv severa (Vrag in njegova stara mati))
in številni drugi.
Grimmove pravljice izražajo vrednote časa in prostora, tudi medbe-
sedilno se navezujejo na verske motive, motive iz Biblije, protestantizem
in Luthra. Včasih je ta medbesedilnost na ravni prenosa (Evini neena-
ki otroci), posnetka (Marijino dete) ali opisa (Zvesti Janez) (Juvan 2000,
249). Brata Grimm na ravni jezikovnih izrazov, pregovorov (»'Enega vi-
dim, drugega slišim, tretjega pa lovim', je odgovoril pametni hlapec«
(Grimm 1997, 283)) ali besedilnega sveta (Doktor Luther v Wartburgu)
v pravljicah predstavljata mitske like, zgodbe ali situacije. Pogoste so
motivno-zgodbene analogije (biblijski primer, Lot in njegovi hčerki, ter
pravljica Kosmatinka). Včasih se vrednote izražajo neposredno, z dobe-
sednim navajanjem (biti ponižna), včasih posredno, z dejanji.
viri in literatura
Apuleius, Lucius. 1981. Metamorfoze ali Zlati osel. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Bedenk, Kasilda. 2013. »Der Lebenswandel einer Märchenübersetzung un-
ter phraseologischem Aspekt: am Beispiel von Grimms Märchens ‘Hans im
Glück’.« Knjižnica 57 (1): 135–63.
89
