Page 86 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 86
razprave, študije
1. Prvi primer je pravljica KHM 162 Pametni hlapec [Der Kluge
Knecht], 1836, 1840 (»'Enega [kosa] vidim, drugega slišim, tretjega pa lo-
vim', je odgovoril pametni hlapec.«) (Grimm 1997), ki ima tipsko števil-
ko ATU 11348* (The Boy with Active Imagination) in se medbesedilno
povezuje z Luthrovim prevodom psalma 101 (1534/35).
2. Drugi primer je pravljica KHM 178 Mojster Šilo [Meister Pfriem],
ki je kombinacija pravljičnih tipov ATU 801 [angl. Master Pfreim], ATU
1180 [angl. Catching Water in a Sieve] in ATU 1248 [angl. Tree–Tunks
Laid Crosswise on a Sledge] ter se medbesedilno povezuje z Lutkovno
pridigo (15. 5. 1544), ki se medbesedilno navezuje na Gesta Romanorum
(13.–14. st.). Pravljica Mojster Šilo se povezuje tudi z besedilom Martina
Haynecciusa Hans Pfriem oder Meister Kecks (1582; 1882).
3. Tretji primer je posredna medbesedilna navezava v pravljici KHM
180 Neenaki Evini otroci [nem. Die ungleichen Kinder Evas], ki ima v
mednarodnem indeksu pravljic številko ATU 758 [angl. The Various
Children of Eve] in kjer sta tematizirana luteranstvo ter motivika revšči-
ne in bogastva.
Vrednote v pravljicah
Max Lüthi v knjigi Evropska pravljica: forma in narava govori o mo-
tivih, motivnih drobcih in slepih motivih, kar je primerno za iskanje
medbesedilnosti in besedilnih prvin, v katerih se izražajo vrednote.
1. Askeza (Pepelka …) – glavni literarni lik Pepelke živi in dela asket-
sko ter daje vtis popolnosti oz. podrejene junakinje, ki je delovna, sub-
misivna in ubogljiva. Pravljice, ki so socializacijsko sredstvo, dajejo ilu-
zijo, da bo dobrota nagrajena in zlo kaznovano. V nekaterih inačicah
Pepelke se pojavlja tudi motiv krave, kar ima v evropski kulturi pejo-
rativen pomen. Znano pa je, da je motiv Pepelke prišel iz indoevropske
kulture, v kateri ima krava status svete živali.
Ljubo dete, ostani krotka in dobra in ljubi Bog te bo čuval, jaz pa bom
gledala nate iz nebes in bom vedno v tvoji bližini. (Grimm 1993, 128)
84
1. Prvi primer je pravljica KHM 162 Pametni hlapec [Der Kluge
Knecht], 1836, 1840 (»'Enega [kosa] vidim, drugega slišim, tretjega pa lo-
vim', je odgovoril pametni hlapec.«) (Grimm 1997), ki ima tipsko števil-
ko ATU 11348* (The Boy with Active Imagination) in se medbesedilno
povezuje z Luthrovim prevodom psalma 101 (1534/35).
2. Drugi primer je pravljica KHM 178 Mojster Šilo [Meister Pfriem],
ki je kombinacija pravljičnih tipov ATU 801 [angl. Master Pfreim], ATU
1180 [angl. Catching Water in a Sieve] in ATU 1248 [angl. Tree–Tunks
Laid Crosswise on a Sledge] ter se medbesedilno povezuje z Lutkovno
pridigo (15. 5. 1544), ki se medbesedilno navezuje na Gesta Romanorum
(13.–14. st.). Pravljica Mojster Šilo se povezuje tudi z besedilom Martina
Haynecciusa Hans Pfriem oder Meister Kecks (1582; 1882).
3. Tretji primer je posredna medbesedilna navezava v pravljici KHM
180 Neenaki Evini otroci [nem. Die ungleichen Kinder Evas], ki ima v
mednarodnem indeksu pravljic številko ATU 758 [angl. The Various
Children of Eve] in kjer sta tematizirana luteranstvo ter motivika revšči-
ne in bogastva.
Vrednote v pravljicah
Max Lüthi v knjigi Evropska pravljica: forma in narava govori o mo-
tivih, motivnih drobcih in slepih motivih, kar je primerno za iskanje
medbesedilnosti in besedilnih prvin, v katerih se izražajo vrednote.
1. Askeza (Pepelka …) – glavni literarni lik Pepelke živi in dela asket-
sko ter daje vtis popolnosti oz. podrejene junakinje, ki je delovna, sub-
misivna in ubogljiva. Pravljice, ki so socializacijsko sredstvo, dajejo ilu-
zijo, da bo dobrota nagrajena in zlo kaznovano. V nekaterih inačicah
Pepelke se pojavlja tudi motiv krave, kar ima v evropski kulturi pejo-
rativen pomen. Znano pa je, da je motiv Pepelke prišel iz indoevropske
kulture, v kateri ima krava status svete živali.
Ljubo dete, ostani krotka in dobra in ljubi Bog te bo čuval, jaz pa bom
gledala nate iz nebes in bom vedno v tvoji bližini. (Grimm 1993, 128)
84
