Page 132 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 132
študijski večeri
hodnih kultur, h katerim so svoje prispevale tudi islamske.2 S tem upa-
mo na skromen prispevek k boju za »evropsko kulturo« in »naš način
življenja«, ki ga preprosto ne moremo učinkovito zastaviti, dokler zares
ne razumemo, kaj ju sploh konstituira in kaj ogroža.
Islam kot strašljiva fantazma Zahoda
Evropa se vse od svojih začetkov ni konstituirala le na temelju sku-
pnih elementov, temveč vsaj v enaki meri tudi v nasprotju z Drugim.
Pri ustvarjanju identitete na način per negationem, torej primarno z
določanjem, kdo in kaj nismo, je kot kontrapod služil predvsem islam.
Korenine sodobnih protiislamskih sentimentov tako segajo skoraj tisoč-
letje v zgodovino, vse do križarskih vojn, na Slovenskem pa se vse do da-
nes napajajo predvsem s spomini na turške vpade.
Islam se je od samega nastanka v prvi polovici sedmega stoletja bli-
skovito širil tudi z nasiljem. A redukcija njegove osupljive uspešnos-
ti na vojaški element spregleduje številne druge dejavnike privlačnosti
nove in izjemno vitalne religije, ki je nadvse učinkovito pritegnila ljud-
ske množice širom ozemelj, ki jih je dosegla. Sprva in še dolgo razme-
roma maloštevilna skupnost muslimanov izključno prek vojaškega in-
strumenta preprosto ne bi zmogla tako bliskovitega širjenja in, kar je
še pomembnejše, poznejšega vzdrževanja kontrole nad pridobljenimi
ozemlji in tamkajšnjimi družbami.
Prvi kristjani, ki so prišli v stik z muslimani, so bili t. i. vzhodni
kristjani, na Zahod pa so informacije o islamu prvi prinesli romarji v
»Sveto deželo«. Njihova pričevanja niso bila posebej strašljiva, poročali
so o bolj ali manj plodnem ali vsaj znosnem sobivanju »ljudi knjige«, tj.
pripadnikov treh velikih abrahamskih monoteističnih religij, ki so svo-
je verske obrede neredko opravljali celo v istih prostorih.
Konfliktnejši odnos med zahodnimi kristjani in muslimani prinese
začetek osmega stoletja, ko začne (na povabilo enega od krščanskih vla-
2 Dotične problematike smo že obdelali tudi v prispevku za zbornik Islamske skup-
nosti v RS, ki je v času oddaje tega besedila v pripravi za tisk.
130
hodnih kultur, h katerim so svoje prispevale tudi islamske.2 S tem upa-
mo na skromen prispevek k boju za »evropsko kulturo« in »naš način
življenja«, ki ga preprosto ne moremo učinkovito zastaviti, dokler zares
ne razumemo, kaj ju sploh konstituira in kaj ogroža.
Islam kot strašljiva fantazma Zahoda
Evropa se vse od svojih začetkov ni konstituirala le na temelju sku-
pnih elementov, temveč vsaj v enaki meri tudi v nasprotju z Drugim.
Pri ustvarjanju identitete na način per negationem, torej primarno z
določanjem, kdo in kaj nismo, je kot kontrapod služil predvsem islam.
Korenine sodobnih protiislamskih sentimentov tako segajo skoraj tisoč-
letje v zgodovino, vse do križarskih vojn, na Slovenskem pa se vse do da-
nes napajajo predvsem s spomini na turške vpade.
Islam se je od samega nastanka v prvi polovici sedmega stoletja bli-
skovito širil tudi z nasiljem. A redukcija njegove osupljive uspešnos-
ti na vojaški element spregleduje številne druge dejavnike privlačnosti
nove in izjemno vitalne religije, ki je nadvse učinkovito pritegnila ljud-
ske množice širom ozemelj, ki jih je dosegla. Sprva in še dolgo razme-
roma maloštevilna skupnost muslimanov izključno prek vojaškega in-
strumenta preprosto ne bi zmogla tako bliskovitega širjenja in, kar je
še pomembnejše, poznejšega vzdrževanja kontrole nad pridobljenimi
ozemlji in tamkajšnjimi družbami.
Prvi kristjani, ki so prišli v stik z muslimani, so bili t. i. vzhodni
kristjani, na Zahod pa so informacije o islamu prvi prinesli romarji v
»Sveto deželo«. Njihova pričevanja niso bila posebej strašljiva, poročali
so o bolj ali manj plodnem ali vsaj znosnem sobivanju »ljudi knjige«, tj.
pripadnikov treh velikih abrahamskih monoteističnih religij, ki so svo-
je verske obrede neredko opravljali celo v istih prostorih.
Konfliktnejši odnos med zahodnimi kristjani in muslimani prinese
začetek osmega stoletja, ko začne (na povabilo enega od krščanskih vla-
2 Dotične problematike smo že obdelali tudi v prispevku za zbornik Islamske skup-
nosti v RS, ki je v času oddaje tega besedila v pripravi za tisk.
130
