Page 137 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 137
aleš črnič
pripadnost krščanstvu, bodisi katolicizmu bodisi kateri od protestant-
skih denominacij.
In še več: sodobnih zahodnih sekulariziranih družb ne moremo ra-
zumeti brez v marsičem usodnega vpliva krščanskih idej in konceptov na
njihov nastanek in razvoj (glej npr. Stark 2005). Z rojstvom Božjega sina
linearno dojemanje časa izpodrine cikličnega, šele po tem se lahko raz-
vije moderna ideja o napredku zgodovine. Krščanstvo prek teološke ide-
je, da je človek ustvarjen po božji podobi in zato nekaj dobrega, iz člove-
ka (v božjih očeh) naredi osebo. To ima, skupaj z dogmo o Kristusovem
žrtvovanju za človeka in možnostjo človekove individualne odrešitve,
izjemen vpliv na razvoj številnih temeljnih konceptov, na katerih smo
zgradili naš moderni svet: enakost, demokracija, toleranca, solidarnost,
človekovo dostojanstvo, pravice, individualizem itd. Vloga človekove-
ga razuma v (zahodni) krščanski teologiji je bila izjemno pomembna za
nastanek racionalizma in razvoj moderne znanosti. Krščanstvo je odlo-
čilno pripomoglo k nastanku kapitalizma (brez katerega si, kljub več kot
upravičenim kritikam, sodobnega sveta preprosto ni mogoče predsta-
vljati), kot je v znameniti knjigi Protestantska etika in duh kapitalizma
prepričljivo pokazal sociološki klasik Max Weber ([1905] 1988). Iz krva-
vih medkrščanskih spopadov, ki jih po koncu tridesetletne vojne leta
1648 (skoraj celo stoletje po augsburškem miru, ki prizna luteranstvo)
zaključi westfalski mir z uveljavitvijo načela cuius regio, eius religio (či-
gar ozemlje, tistega religija), se rodi mednarodno pravo, ki temelji na
subjektiviteti državnih tvorb in na suvereni pravici, da nobena ne po-
sega v notranje zadeve drugih. Celo sodobna sekularna politična uredi-
tev, ki temelji na ločitvi vrednostnih sfer, predvsem politične in religij-
ske, ima jasne korenine v biblijskem »daj cesarju, kar je cesarjevega, in
Bogu, kar je božjega«.
A ob tem je nujno poudariti, da so se omenjeni koncepti kljub svojim
izvorom (tudi) v krščanstvu razvijali postopoma, da jih med njihovim
razvojem, na katerega so vplivale tudi številne druge tradicije, niti prib-
ližno niso razumeli enoznačno (ideja o človekovem dostojanstvu je bila
npr. zelo dolgo omejena zgolj na pripadnike simbolnega, tj. krščanske-
ga občestva, zato še v zgodnji moderni dobi zasledimo debate o tem, ali
135
pripadnost krščanstvu, bodisi katolicizmu bodisi kateri od protestant-
skih denominacij.
In še več: sodobnih zahodnih sekulariziranih družb ne moremo ra-
zumeti brez v marsičem usodnega vpliva krščanskih idej in konceptov na
njihov nastanek in razvoj (glej npr. Stark 2005). Z rojstvom Božjega sina
linearno dojemanje časa izpodrine cikličnega, šele po tem se lahko raz-
vije moderna ideja o napredku zgodovine. Krščanstvo prek teološke ide-
je, da je človek ustvarjen po božji podobi in zato nekaj dobrega, iz člove-
ka (v božjih očeh) naredi osebo. To ima, skupaj z dogmo o Kristusovem
žrtvovanju za človeka in možnostjo človekove individualne odrešitve,
izjemen vpliv na razvoj številnih temeljnih konceptov, na katerih smo
zgradili naš moderni svet: enakost, demokracija, toleranca, solidarnost,
človekovo dostojanstvo, pravice, individualizem itd. Vloga človekove-
ga razuma v (zahodni) krščanski teologiji je bila izjemno pomembna za
nastanek racionalizma in razvoj moderne znanosti. Krščanstvo je odlo-
čilno pripomoglo k nastanku kapitalizma (brez katerega si, kljub več kot
upravičenim kritikam, sodobnega sveta preprosto ni mogoče predsta-
vljati), kot je v znameniti knjigi Protestantska etika in duh kapitalizma
prepričljivo pokazal sociološki klasik Max Weber ([1905] 1988). Iz krva-
vih medkrščanskih spopadov, ki jih po koncu tridesetletne vojne leta
1648 (skoraj celo stoletje po augsburškem miru, ki prizna luteranstvo)
zaključi westfalski mir z uveljavitvijo načela cuius regio, eius religio (či-
gar ozemlje, tistega religija), se rodi mednarodno pravo, ki temelji na
subjektiviteti državnih tvorb in na suvereni pravici, da nobena ne po-
sega v notranje zadeve drugih. Celo sodobna sekularna politična uredi-
tev, ki temelji na ločitvi vrednostnih sfer, predvsem politične in religij-
ske, ima jasne korenine v biblijskem »daj cesarju, kar je cesarjevega, in
Bogu, kar je božjega«.
A ob tem je nujno poudariti, da so se omenjeni koncepti kljub svojim
izvorom (tudi) v krščanstvu razvijali postopoma, da jih med njihovim
razvojem, na katerega so vplivale tudi številne druge tradicije, niti prib-
ližno niso razumeli enoznačno (ideja o človekovem dostojanstvu je bila
npr. zelo dolgo omejena zgolj na pripadnike simbolnega, tj. krščanske-
ga občestva, zato še v zgodnji moderni dobi zasledimo debate o tem, ali
135
