Page 29 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 29
vincenc rajšp
ostalih društev: pomoč cerkvam in drugim pomoči potrebnim prote-
stantom. Član je postal vsak član evangeličanske občine, ki je nekaj pri-
speval. Člani so bili v letnih poročilih poimensko navedeni z vsoto pri-
spevka za cerkev in društvo, iz česar so razvidni člani evangeličanske
cerkve. Leta 1898 je bilo 122 članov, zbrali so 136 goldinarjev in 85 kraj-
carjev (Fünfunddreissigster 1899, 16), leta 1902 143 članov, zbrali so 362,10
kron (Neununddreissigster 1903, 12), 1904 128 članov, zbrali so 284.30
kron (Einundvierzigster 1905, 12).
Drugo je bilo žensko društvo Gustav-Adolf-Frauenverein. Namen
društva je bil vzdrževanje cerkve ter podpiranje drugih evangeličanskih
skupnosti, revnih župnikov in učiteljevv njihovih žena ter revežev. Leta
1897 je bilo 49 članic, od tega v industrijskih Stražcah 37 in Podgori 3.
Prihodki so znašali 340 goldinarjev in 90 krajcarjev. Največ pomoči je
bilo namenjeno Galiciji, za učitelje, revne otroke itd. (Vierunddreisigsster
1898, 14) Leta 1898 je imelo društvo 283.60 goldinarjev prihodkov
(Fünfunddreissigster 1899, 16), leta 1902 je bilo 46 članic ter 411.86 kron
prihodkov (Neununddreissigster 1903, 12), leta 1904 je 41 članic zbralo
380.52 kron. Nekaj časa je obstajalo še društvo konfirmandov, ki je ime-
lo okrog 10 članov in je zbralo okrog 10 kron. (Einundvierzigster 1905, 12)
Zunanja društva Gustav-Adolf-Verein so podprla tako gradnjo cerkve
v Gorici kot tudi delovanje šole. »Samo s pomočjo društev Gustav-Adolf-
Verein smo mogli kriti naše potrebe,« je poročal prezbiterij za leto 1897
(Vierunddreisigsster 1898, 3).
Šola
Na zboru 20. marca 1864 je evangeličanska skupnost sprejela sklep,
da povabi evangeličanskega učitelja, ki naj bi ustanovil šolo, da bi s
tem odpravili nevarnost »odpada od vere in odtujitve (evangeličanski)
cerkvi«. Člani so se obvezali, da bodo plačevali prispevek za šolo. Šola
je delovala v letih 1864–1890. Na razpisano delovno mesto učitelja se je
prijavilo 11 kandidatov, med njimi tudi neki katoliški gimnazijski uči-
telj. Temu so odgovorili, da pri izbiri lahko upoštevajo le učitelje evan-
27
ostalih društev: pomoč cerkvam in drugim pomoči potrebnim prote-
stantom. Član je postal vsak član evangeličanske občine, ki je nekaj pri-
speval. Člani so bili v letnih poročilih poimensko navedeni z vsoto pri-
spevka za cerkev in društvo, iz česar so razvidni člani evangeličanske
cerkve. Leta 1898 je bilo 122 članov, zbrali so 136 goldinarjev in 85 kraj-
carjev (Fünfunddreissigster 1899, 16), leta 1902 143 članov, zbrali so 362,10
kron (Neununddreissigster 1903, 12), 1904 128 članov, zbrali so 284.30
kron (Einundvierzigster 1905, 12).
Drugo je bilo žensko društvo Gustav-Adolf-Frauenverein. Namen
društva je bil vzdrževanje cerkve ter podpiranje drugih evangeličanskih
skupnosti, revnih župnikov in učiteljevv njihovih žena ter revežev. Leta
1897 je bilo 49 članic, od tega v industrijskih Stražcah 37 in Podgori 3.
Prihodki so znašali 340 goldinarjev in 90 krajcarjev. Največ pomoči je
bilo namenjeno Galiciji, za učitelje, revne otroke itd. (Vierunddreisigsster
1898, 14) Leta 1898 je imelo društvo 283.60 goldinarjev prihodkov
(Fünfunddreissigster 1899, 16), leta 1902 je bilo 46 članic ter 411.86 kron
prihodkov (Neununddreissigster 1903, 12), leta 1904 je 41 članic zbralo
380.52 kron. Nekaj časa je obstajalo še društvo konfirmandov, ki je ime-
lo okrog 10 članov in je zbralo okrog 10 kron. (Einundvierzigster 1905, 12)
Zunanja društva Gustav-Adolf-Verein so podprla tako gradnjo cerkve
v Gorici kot tudi delovanje šole. »Samo s pomočjo društev Gustav-Adolf-
Verein smo mogli kriti naše potrebe,« je poročal prezbiterij za leto 1897
(Vierunddreisigsster 1898, 3).
Šola
Na zboru 20. marca 1864 je evangeličanska skupnost sprejela sklep,
da povabi evangeličanskega učitelja, ki naj bi ustanovil šolo, da bi s
tem odpravili nevarnost »odpada od vere in odtujitve (evangeličanski)
cerkvi«. Člani so se obvezali, da bodo plačevali prispevek za šolo. Šola
je delovala v letih 1864–1890. Na razpisano delovno mesto učitelja se je
prijavilo 11 kandidatov, med njimi tudi neki katoliški gimnazijski uči-
telj. Temu so odgovorili, da pri izbiri lahko upoštevajo le učitelje evan-
27
