Page 34 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 34
razprave, študije
jo, da so protestantski očetje tako kratkovidni, da pošiljajo otroke v šolo
notredamk, kjer na njih močno vplivajo in jih celo odvračajo od prote-
stantskega bogoslužja. Pisali so še, da je okrajni šolski svet zaradi pro-
testanske vere odklonil učiteljico, ki se je prijavila na razpisano mesto.
(Einundvierzigster 1905, 5)
Odnos do cesarja
Preko družine von Ritter so imeli goriški protestantje zelo dobre od-
nose s cesarjem Francem Jožefom I. O cesarjevi naklonjenosti so pri-
digali in pisali ob vseh slovesnostih. Prva je bila omenjena cesarjeva
odločitev, s katero je bila leta 1857 evangeličanom v Gorici dovoljena
ustanovitev podružnice evangeličanske občine v Trstu. Zahvaljevali so
se mu za patent 8. aprila 1861, ki je »jutranjo zarjo tolerance pripeljal v
opoldne enakopravnosti in popolne svobode« protestantov. Tudi gro-
fica de La Tour je leta 1879 na avdienci pri cesarju izposlovala dovo-
ljenje, da so smeli šolo obiskovati tudi katoliški otroci. Na župnišče v
Gorici, ki je bilo zgrajeno leta 1898, so pritrdili marmorno ploščo ob
cesarjevem jubileju vladanja, blagoslovil jo je superintendent Winkler
(Fünfunddreissigster 1899, 4), pri tem pa so bile izrečene tudi zahva-
le cesarju.
Senior Medicus iz Trsta je ob polaganju temeljnega kamna leta 1863
pogum goriških protestantov za ustanovitev občine in gradnjo cerkve
pripisal »svobodi, ki jo naklanja ‚allergnädigster‘ cesar« evangeličanom.
Zato se zahvaljuje cesarju,in meni, da si je v evangeličanski cerkvi svo-
jih dežel postavil neminljiv spomenik. (Erbauung 1865, 71)
Pozitivno so seveda gledali tudi na cesarja Jožefa II. zaradi to-
lerančnega patenta, bili so tudi prepričani, da je z obiskom Trsta 10.
marca 1774 pomagal tudi protestantski stvari, po tem, ko nadškof grof
Edling ni hotel objaviti tolerančnega patenta. V slabem spominu pa je
bil Ferdinand II., kot »preganjalec protestantov«. (Fünfunddreissigster
1899, 6)
32
jo, da so protestantski očetje tako kratkovidni, da pošiljajo otroke v šolo
notredamk, kjer na njih močno vplivajo in jih celo odvračajo od prote-
stantskega bogoslužja. Pisali so še, da je okrajni šolski svet zaradi pro-
testanske vere odklonil učiteljico, ki se je prijavila na razpisano mesto.
(Einundvierzigster 1905, 5)
Odnos do cesarja
Preko družine von Ritter so imeli goriški protestantje zelo dobre od-
nose s cesarjem Francem Jožefom I. O cesarjevi naklonjenosti so pri-
digali in pisali ob vseh slovesnostih. Prva je bila omenjena cesarjeva
odločitev, s katero je bila leta 1857 evangeličanom v Gorici dovoljena
ustanovitev podružnice evangeličanske občine v Trstu. Zahvaljevali so
se mu za patent 8. aprila 1861, ki je »jutranjo zarjo tolerance pripeljal v
opoldne enakopravnosti in popolne svobode« protestantov. Tudi gro-
fica de La Tour je leta 1879 na avdienci pri cesarju izposlovala dovo-
ljenje, da so smeli šolo obiskovati tudi katoliški otroci. Na župnišče v
Gorici, ki je bilo zgrajeno leta 1898, so pritrdili marmorno ploščo ob
cesarjevem jubileju vladanja, blagoslovil jo je superintendent Winkler
(Fünfunddreissigster 1899, 4), pri tem pa so bile izrečene tudi zahva-
le cesarju.
Senior Medicus iz Trsta je ob polaganju temeljnega kamna leta 1863
pogum goriških protestantov za ustanovitev občine in gradnjo cerkve
pripisal »svobodi, ki jo naklanja ‚allergnädigster‘ cesar« evangeličanom.
Zato se zahvaljuje cesarju,in meni, da si je v evangeličanski cerkvi svo-
jih dežel postavil neminljiv spomenik. (Erbauung 1865, 71)
Pozitivno so seveda gledali tudi na cesarja Jožefa II. zaradi to-
lerančnega patenta, bili so tudi prepričani, da je z obiskom Trsta 10.
marca 1774 pomagal tudi protestantski stvari, po tem, ko nadškof grof
Edling ni hotel objaviti tolerančnega patenta. V slabem spominu pa je
bil Ferdinand II., kot »preganjalec protestantov«. (Fünfunddreissigster
1899, 6)
32
