Page 58 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 58
razprave, študije
ti. Prav tako zaradi neobstoječih časopisnih poročil dogajanja v Ljubljani
ne moremo primerjati z morebitnimi slavnostmi v drugih cerkvenih ob-
činah, na primer v Celju ali v Mariboru. Vsekakor je treba poleg vojnih
razmer upoštevati še nekaj drugih okoliščin. Dejstvo je, da so bili čla-
ni ljubljanske evangeličanske cerkvene občine pretežno Nemci, in če je
še sredi 19. stoletja v Ljubljani živelo okoli 5.000 Nemcev, tj. okoli 40 %
prebivalstva, in je njihovo absolutno število do leta 1900 ostajalo relativ-
no konstantno (leta 1910 je v mestu živelo 5.959 Nemcev), so ti zaradi ras-
ti prebivalstva ob začetku prve svetovne vojne predstavljali le še dobrih
14 % prebivalstva (Brix 1988, 53–54). Čeprav moramo biti, kot omenjeno,
pri tovrstnih številkah previdni, pa vseeno dokaj realistično odslikuje-
jo splošni trend ter govorijo o tem, da je pretežno nemško govoreča ljubl-
janska evangeličanska cerkvena občina nagovorila le manjšino prebival-
stva. Drugo dejstvo je, da je vojna skupaj z menjavo na prestolu leta 1916
ter grozečo slutnjo konca monarhije poskrbela za negativno ozračje med
ljubljanskim nemštvom, v katerem je bilo malo posluha za organizacijo
velikih jubilejnih slavnosti. In tretjič je k temu svoje prispevala tudi ne-
nadna smrt angažiranega duhovnika Ottmarja Hegemanna, ki je močno
pretresla cerkveno občino. Če namreč Hegemann ne bi preminul tik pred
veliko obletnico, bi v Ljubljani zagotovo zabeležili odmevnejše dogodke ob
jubileju. Tako pa Hegemannova življenjska zgodba in njen žalostni konec
potrjujeta znano dejstvo, da včasih uspeh celotnega projekta zavisi od
enega samega človeka, ki je gonilna sila pri njegovi uresničitvi. Hegemann
reformacijskega praznovanja leta 1917 ni več doživel; neokrnjena narava,
ki ga je obdajala, je bila njegova zadnja spremljevalka. Ravno Alpe, kjer
je na svojih poteh pogosto iskal odgovor na vprašanje, kaj bo negotova
prihodnost prinesla njegovi cerkvi in njegovi deželi, so bile zanj usodne.
viri in literatura
arhivski viri
PAM = Pokrajinski arhiv Maribor
ZAL = Zgodovinski arhiv Ljubljana
56
ti. Prav tako zaradi neobstoječih časopisnih poročil dogajanja v Ljubljani
ne moremo primerjati z morebitnimi slavnostmi v drugih cerkvenih ob-
činah, na primer v Celju ali v Mariboru. Vsekakor je treba poleg vojnih
razmer upoštevati še nekaj drugih okoliščin. Dejstvo je, da so bili čla-
ni ljubljanske evangeličanske cerkvene občine pretežno Nemci, in če je
še sredi 19. stoletja v Ljubljani živelo okoli 5.000 Nemcev, tj. okoli 40 %
prebivalstva, in je njihovo absolutno število do leta 1900 ostajalo relativ-
no konstantno (leta 1910 je v mestu živelo 5.959 Nemcev), so ti zaradi ras-
ti prebivalstva ob začetku prve svetovne vojne predstavljali le še dobrih
14 % prebivalstva (Brix 1988, 53–54). Čeprav moramo biti, kot omenjeno,
pri tovrstnih številkah previdni, pa vseeno dokaj realistično odslikuje-
jo splošni trend ter govorijo o tem, da je pretežno nemško govoreča ljubl-
janska evangeličanska cerkvena občina nagovorila le manjšino prebival-
stva. Drugo dejstvo je, da je vojna skupaj z menjavo na prestolu leta 1916
ter grozečo slutnjo konca monarhije poskrbela za negativno ozračje med
ljubljanskim nemštvom, v katerem je bilo malo posluha za organizacijo
velikih jubilejnih slavnosti. In tretjič je k temu svoje prispevala tudi ne-
nadna smrt angažiranega duhovnika Ottmarja Hegemanna, ki je močno
pretresla cerkveno občino. Če namreč Hegemann ne bi preminul tik pred
veliko obletnico, bi v Ljubljani zagotovo zabeležili odmevnejše dogodke ob
jubileju. Tako pa Hegemannova življenjska zgodba in njen žalostni konec
potrjujeta znano dejstvo, da včasih uspeh celotnega projekta zavisi od
enega samega človeka, ki je gonilna sila pri njegovi uresničitvi. Hegemann
reformacijskega praznovanja leta 1917 ni več doživel; neokrnjena narava,
ki ga je obdajala, je bila njegova zadnja spremljevalka. Ravno Alpe, kjer
je na svojih poteh pogosto iskal odgovor na vprašanje, kaj bo negotova
prihodnost prinesla njegovi cerkvi in njegovi deželi, so bile zanj usodne.
viri in literatura
arhivski viri
PAM = Pokrajinski arhiv Maribor
ZAL = Zgodovinski arhiv Ljubljana
56
