Page 53 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 53
tanja žigon
je prišlo do nesoglasij med slovenskim in nemškim prebivalstvom za-
radi jugoslovanskega vprašanja, naprej na Ptuju in v Celju (Cvirn 1997,
315–25), zatem pa tudi v Ljubljani (Matić 2002, 346), in so t. i. septembrski
dogodki terjali celo nekaj žrtev (Stergar 2004, 207–19), je literarni zgo-
dovinar Fran Ilešič (1871–1942) z desetimi uveljavljenimi znanstveni-
ki pripravil in izdal obsežen Trubarjev zbornik. Obravnaval je literar-
na, zgodovinska, sociološka in etimološka vprašanja, urednik pa ga je
opremil tudi z bogatim slikovnim gradivom. Poleg Ilešičeve publikacije
so se Trubarja spomnili še v Ljubljanskem zvonu, v Domu in svetu ter v
dvomesečniku Blagovestnik (v podnaslovu List za razširjenje Kristusove
resnice in bogoljubnega življenja med slovenskim ljudstvom), tedaj edi-
nem evangeličanskem listu pri nas, ki ga je v Ljubljani urejal češki pro-
testantski teolog in prevajalec Anton Chráska (1868–1953) (Brkič 1999).
Medtem ko je Ljubljanski zvon septembra 1908 objavil daljšo razpravo
o Trubarju izpod peresa literarnega kritika Ivana Merharja (1874–1915),
je Dom in svet v svoji deseti številki leta 1908 (str. 479) napovedal dve
obsežnejši deli, ki sta istega leta izšli v knjižni obliki; prvo, naslovljeno
O kulturnem pomenu slovenske reformacije, je istega leta priobčil Ivan
Prijatelj (1875–1937), drugo razpravo (Reformacija in socialni boji slo-
venskih kmetov) pa je napisal publicist Albin Prepeluh (1881–1937) in jo
v Ljubljani objavil pod psevdonimom Abditus. Nadalje je Blagovestnik
na svoji naslovnici 3. maja 1908 objavil Dalmatinov prevod Luthrove pe-
smi Ein feste Burg ist unser Gott [Grad trden],14 peti evangeličanski du-
hovnik v Ljubljani, dr. Ottmar Hegemann (1869–1917), je tu objavil bio-
grafsko skico o Trubarju (Zu Primus Trubers 400jährigen Geburtstag),
ki so jo najprej objavili v avstrijskem letopisu Jahrbuch der Gesellschaft
für die Geschichte des Protestantismus in Österreich (let. 29).15 Trubarja
pa se je 19. junija 1908 spomnil tudi Učiteljski tovariš, ki je svoj feljton
– avtor ni podpisan – namenil njegovemu življenju in delu (»Primož«
14 Nekatere številke Blagovestnika hrani knjižnica Mira Jarca v Novem Mestu.
Luteranska himna, t. i. Luthrova roža, v današnjem prevodu nosi naslov Trdi grad
je naš Bog.
15 Posebni odtis je dal Hegemann na svoje stroške natisniti na Dunaju ter ga verjet-
no razdelil med člane cerkvene občine. Izvod hrani Narodna in univerzitetna kn-
jižnica (sig. 38160).
51
je prišlo do nesoglasij med slovenskim in nemškim prebivalstvom za-
radi jugoslovanskega vprašanja, naprej na Ptuju in v Celju (Cvirn 1997,
315–25), zatem pa tudi v Ljubljani (Matić 2002, 346), in so t. i. septembrski
dogodki terjali celo nekaj žrtev (Stergar 2004, 207–19), je literarni zgo-
dovinar Fran Ilešič (1871–1942) z desetimi uveljavljenimi znanstveni-
ki pripravil in izdal obsežen Trubarjev zbornik. Obravnaval je literar-
na, zgodovinska, sociološka in etimološka vprašanja, urednik pa ga je
opremil tudi z bogatim slikovnim gradivom. Poleg Ilešičeve publikacije
so se Trubarja spomnili še v Ljubljanskem zvonu, v Domu in svetu ter v
dvomesečniku Blagovestnik (v podnaslovu List za razširjenje Kristusove
resnice in bogoljubnega življenja med slovenskim ljudstvom), tedaj edi-
nem evangeličanskem listu pri nas, ki ga je v Ljubljani urejal češki pro-
testantski teolog in prevajalec Anton Chráska (1868–1953) (Brkič 1999).
Medtem ko je Ljubljanski zvon septembra 1908 objavil daljšo razpravo
o Trubarju izpod peresa literarnega kritika Ivana Merharja (1874–1915),
je Dom in svet v svoji deseti številki leta 1908 (str. 479) napovedal dve
obsežnejši deli, ki sta istega leta izšli v knjižni obliki; prvo, naslovljeno
O kulturnem pomenu slovenske reformacije, je istega leta priobčil Ivan
Prijatelj (1875–1937), drugo razpravo (Reformacija in socialni boji slo-
venskih kmetov) pa je napisal publicist Albin Prepeluh (1881–1937) in jo
v Ljubljani objavil pod psevdonimom Abditus. Nadalje je Blagovestnik
na svoji naslovnici 3. maja 1908 objavil Dalmatinov prevod Luthrove pe-
smi Ein feste Burg ist unser Gott [Grad trden],14 peti evangeličanski du-
hovnik v Ljubljani, dr. Ottmar Hegemann (1869–1917), je tu objavil bio-
grafsko skico o Trubarju (Zu Primus Trubers 400jährigen Geburtstag),
ki so jo najprej objavili v avstrijskem letopisu Jahrbuch der Gesellschaft
für die Geschichte des Protestantismus in Österreich (let. 29).15 Trubarja
pa se je 19. junija 1908 spomnil tudi Učiteljski tovariš, ki je svoj feljton
– avtor ni podpisan – namenil njegovemu življenju in delu (»Primož«
14 Nekatere številke Blagovestnika hrani knjižnica Mira Jarca v Novem Mestu.
Luteranska himna, t. i. Luthrova roža, v današnjem prevodu nosi naslov Trdi grad
je naš Bog.
15 Posebni odtis je dal Hegemann na svoje stroške natisniti na Dunaju ter ga verjet-
no razdelil med člane cerkvene občine. Izvod hrani Narodna in univerzitetna kn-
jižnica (sig. 38160).
51
