Page 77 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 77
karl w. schwarz
tudi v Rimskokatoliški cerkvi. Slovenski reformacijski tisk je preži-
vel le v Prekmurju, ki je spadalo pod Ogrsko, in v luteranski enkla-
vi Agoritschah/Zagoriče na južnem Koroškem, kjer je skrivaj nudil
duhovno hrano tam skritemu in prikritemu kriptoprotestantizmu
(Schwarz 2008, 340–42). Protestantska literatura je do skritih prote-
stantov sicer prihajala po tihotapskih poteh iz Nemčije (Hüttl-Hubner
2003, 112; Bünker in Leuthold 2008). Iz nasprotne smeri je prišel na
Koroško slovenski katekizem, natisnjen leta 1580 v Mandeljčevi tiskar-
ni v Ljubljani. Edini ohranjeni izvod tega katekizma lahko občuduje-
mo v diecezanskem muzeju v Fresachu (Sakrausky [1960] 1981).
Namen tega prispevka je bil poudariti enormni pomen reforma-
torskega tiska za slovensko duhovno in kulturno zgodovino. Z njim
je bil ustvarjen »kompleten instrumentarij knjižnega jezika« s slovni-
co (Bohorič 1584) in slovarjem (Megiser 1592), kodificiranim jezikom,
pravnim besedilom (Cerkveni red 1564), šolskimi knjigami, pesmarica-
mi, postilami, katekizmi, koledarji in z drugimi religioznimi besedi-
li, skupaj 56 bibliografskih enot (Hüttl-Hubert 2003, 117). Trubarjevih
dosežkov pa ne smemo omejevati le na lingvistično raven, saj je bil
glavni motiv njegove jezikovne dejavnosti in ustvarjalnosti verski: vo-
dilo ga je misijonarsko prizadevanje, da bi spoznanja reformacije prib-
ližal slovenskemu ljudstvu (Giesemann 2017, 36). Čeprav je bil večji
del reformatorskega tiska v času protireformacije uničen, je preživela
Dalmatinova Biblija, »največji filološki dosežek mlade nacije« (Hüttl-
Hubert 2003, 117), ki je postal izhodišče modernega slovenskega knji-
žnega jezika.
Vpliv na hrvaško literaturo je komaj opazen (Weismann 1986, 36).
Misijonski nameni biblijskega zavoda v Urachu pa so segali daleč pre-
ko Hrvaške in merili tudi na spreobrnitev Turkov. Da so te knjige pri-
hajale tudi do njih, lahko sklepamo iz poročil iz Carigrada Ungnadu in
vojvodi Krištofu (Saria 1969, 67). Reformacija ni ostala nemški dogodek,
prodrla je tudi v slovanski svet in preko »Windische, Chrabatische un
Cyrulische Truckherey« dosegla celo Carigrad/Istanbul.
75
tudi v Rimskokatoliški cerkvi. Slovenski reformacijski tisk je preži-
vel le v Prekmurju, ki je spadalo pod Ogrsko, in v luteranski enkla-
vi Agoritschah/Zagoriče na južnem Koroškem, kjer je skrivaj nudil
duhovno hrano tam skritemu in prikritemu kriptoprotestantizmu
(Schwarz 2008, 340–42). Protestantska literatura je do skritih prote-
stantov sicer prihajala po tihotapskih poteh iz Nemčije (Hüttl-Hubner
2003, 112; Bünker in Leuthold 2008). Iz nasprotne smeri je prišel na
Koroško slovenski katekizem, natisnjen leta 1580 v Mandeljčevi tiskar-
ni v Ljubljani. Edini ohranjeni izvod tega katekizma lahko občuduje-
mo v diecezanskem muzeju v Fresachu (Sakrausky [1960] 1981).
Namen tega prispevka je bil poudariti enormni pomen reforma-
torskega tiska za slovensko duhovno in kulturno zgodovino. Z njim
je bil ustvarjen »kompleten instrumentarij knjižnega jezika« s slovni-
co (Bohorič 1584) in slovarjem (Megiser 1592), kodificiranim jezikom,
pravnim besedilom (Cerkveni red 1564), šolskimi knjigami, pesmarica-
mi, postilami, katekizmi, koledarji in z drugimi religioznimi besedi-
li, skupaj 56 bibliografskih enot (Hüttl-Hubert 2003, 117). Trubarjevih
dosežkov pa ne smemo omejevati le na lingvistično raven, saj je bil
glavni motiv njegove jezikovne dejavnosti in ustvarjalnosti verski: vo-
dilo ga je misijonarsko prizadevanje, da bi spoznanja reformacije prib-
ližal slovenskemu ljudstvu (Giesemann 2017, 36). Čeprav je bil večji
del reformatorskega tiska v času protireformacije uničen, je preživela
Dalmatinova Biblija, »največji filološki dosežek mlade nacije« (Hüttl-
Hubert 2003, 117), ki je postal izhodišče modernega slovenskega knji-
žnega jezika.
Vpliv na hrvaško literaturo je komaj opazen (Weismann 1986, 36).
Misijonski nameni biblijskega zavoda v Urachu pa so segali daleč pre-
ko Hrvaške in merili tudi na spreobrnitev Turkov. Da so te knjige pri-
hajale tudi do njih, lahko sklepamo iz poročil iz Carigrada Ungnadu in
vojvodi Krištofu (Saria 1969, 67). Reformacija ni ostala nemški dogodek,
prodrla je tudi v slovanski svet in preko »Windische, Chrabatische un
Cyrulische Truckherey« dosegla celo Carigrad/Istanbul.
75
