Page 73 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 73
karl w. schwarz
Cerkovna ordninga je bila prvi evangeličanski cerkveni red v katoli-
ških habsburških deželah, se pa zaradi katoliške konfesionalne oprede-
litve deželnega kneza ni mogel obdržati; neslovenske cerkvene občine
na Štajerskem, Koroškem in Krajnskem ga seveda sploh niso sprejele. Za
notranjeavstrijski protestantizem, ki mu je bila z bruško versko pomi-
ritvijo 1572/1578 dovoljena verska svoboda, je izdelal cerkveni red pro-
fesor iz Rostocka David Chytraeus (1530–1600). Stanovi so ga podpisali
20. –21. februarja 1578. Tudi ta cerkveni red je že po sedmih letih padel
pod udarci protireformacije, saj je bil že v samem bruškem libellu obseg
dopuščene verske svobode sporen, kajti protestantski deželni stanovi so
versko svobodo razumeli drugače kot katoliški deželni knez, ki jo je re-
duciral na svobodo vesti (Reingrabner 2007, 56).
Ob Cerkovni ordningi lahko pokažemo, kako je hotel Trubar organi-
zirati notranjo ureditev cerkvenega življenja v »Cerkvi Božji slovenskega
jezika«.12 Tej Cerkvi je posvetil svoj prevod Matejevega evangelija (1555). S
to ekleziološko izjavo je upošteval reformatorsko spoznanje, da je Cerkev
creatura verbi divini [stvaritev Božje besede], ki se konstituira samo sko-
zi oznanjevanje Božje besede in zaradi njega. Hkrati pa ima ta opredeli-
tev pri Trubarju tudi topografsko težo, saj Trubar kot področje, kjer pre-
bivajo njegovi ljubi rojaki, označi Krajnsko, spodnjo Štajersko, Koroško,
Goriško, Metliko, Kras in Istro. Svoj cerkveni red ni navezal na topograf-
ski prostor, ampak na jezikovno-sociološkega. Veljal naj bi tam, kjer bi
bil razumljen in sprejet, torej med njegovimi lubimi Slovenci.
To nalogo si je Trubar zastavil iz posebnega razloga: leta 1560 je bil
zopet poklican v Ljubljano, in sicer za superintendenta cerkvene orga-
nizacije, ki so jo vzdrževali pretežno protestantski kranjski deželni sta-
novi (L. Ilić in A. Ilić 2017). Za vzgled si je vzel württemberški Veliki
cerkveni red in ga prilagodil.
Za praktično uporabo v cerkvenem vsakdanjiku je pripravil besedilo
Articyli oli dejli (Tübingen 1562), sestavljeno iz treh reformatorskih vero-
izpovedi: Confessio Augustana (1530), Confessio Virtembergica, ki jo je
pripravil Brenz in je bila predložena tridentinskemu koncilu (1552), ter
12 Tako Trubar poimenuje naslovnika svojega posvetila k prevodu Matejevega evan-
gelija. O tem Kerševan 2013, 155–66.
71
Cerkovna ordninga je bila prvi evangeličanski cerkveni red v katoli-
ških habsburških deželah, se pa zaradi katoliške konfesionalne oprede-
litve deželnega kneza ni mogel obdržati; neslovenske cerkvene občine
na Štajerskem, Koroškem in Krajnskem ga seveda sploh niso sprejele. Za
notranjeavstrijski protestantizem, ki mu je bila z bruško versko pomi-
ritvijo 1572/1578 dovoljena verska svoboda, je izdelal cerkveni red pro-
fesor iz Rostocka David Chytraeus (1530–1600). Stanovi so ga podpisali
20. –21. februarja 1578. Tudi ta cerkveni red je že po sedmih letih padel
pod udarci protireformacije, saj je bil že v samem bruškem libellu obseg
dopuščene verske svobode sporen, kajti protestantski deželni stanovi so
versko svobodo razumeli drugače kot katoliški deželni knez, ki jo je re-
duciral na svobodo vesti (Reingrabner 2007, 56).
Ob Cerkovni ordningi lahko pokažemo, kako je hotel Trubar organi-
zirati notranjo ureditev cerkvenega življenja v »Cerkvi Božji slovenskega
jezika«.12 Tej Cerkvi je posvetil svoj prevod Matejevega evangelija (1555). S
to ekleziološko izjavo je upošteval reformatorsko spoznanje, da je Cerkev
creatura verbi divini [stvaritev Božje besede], ki se konstituira samo sko-
zi oznanjevanje Božje besede in zaradi njega. Hkrati pa ima ta opredeli-
tev pri Trubarju tudi topografsko težo, saj Trubar kot področje, kjer pre-
bivajo njegovi ljubi rojaki, označi Krajnsko, spodnjo Štajersko, Koroško,
Goriško, Metliko, Kras in Istro. Svoj cerkveni red ni navezal na topograf-
ski prostor, ampak na jezikovno-sociološkega. Veljal naj bi tam, kjer bi
bil razumljen in sprejet, torej med njegovimi lubimi Slovenci.
To nalogo si je Trubar zastavil iz posebnega razloga: leta 1560 je bil
zopet poklican v Ljubljano, in sicer za superintendenta cerkvene orga-
nizacije, ki so jo vzdrževali pretežno protestantski kranjski deželni sta-
novi (L. Ilić in A. Ilić 2017). Za vzgled si je vzel württemberški Veliki
cerkveni red in ga prilagodil.
Za praktično uporabo v cerkvenem vsakdanjiku je pripravil besedilo
Articyli oli dejli (Tübingen 1562), sestavljeno iz treh reformatorskih vero-
izpovedi: Confessio Augustana (1530), Confessio Virtembergica, ki jo je
pripravil Brenz in je bila predložena tridentinskemu koncilu (1552), ter
12 Tako Trubar poimenuje naslovnika svojega posvetila k prevodu Matejevega evan-
gelija. O tem Kerševan 2013, 155–66.
71
