Page 75 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 75
karl w. schwarz
dem landesfursten zu, der religion halber maß und ordnung zu geben,
ihnen aber, denselben zu gehorsamert« [Po predpisih cesarstva in ver-
skega miru ne pripada vam, ampak njemu, deželnemu knezu, da skrbi
glede religije za mero in red, na vas pa je, da ste pri tem poslušni] (Elze
[1897] 2017, 443). Skliceval se je na svoj odlok o veroizpovednem izob-
čenju, ki ga je izdal v smislu protireformacije: »Es gereiche ihm, sol-
che eigenwillige anmaßung zu großem missfallen, und behalte er sich
die strafe gegen verusacher der publicierung dieser vermeinten kiche-
nordnug vor« [Na njem je, da se zoperstavi taki samovoljni aroganci in
da kaznuje povzročitelja objave tega dozdevnega cerkvenega reda] (Elze
[1897] 2017, 443). Primož Trubar, od stanov poklicani superintendent
kranjske cerkve, je moral spet pobegniti in že tretjič oditi v izgnan-
stvo v Württemberg.
Dalmatinov prevod Biblije
Ne pri Morhartu v Tübingenu, ampak v Wittenbergu je končno
izšla po svojem prevajalcu Juriju Dalmatinu (1547–1589) poimenova-
na celotna Biblija. Z imenitnimi lesorezi opremljeno delo ima letnico
1584. Natisnjeno je bilo v tiskarni Hans Kraffts Erben v nakladi 2.000
izvodov. Velja za vrh južnoslovanskega knjižnega tiskanja v Nemčiji
in teološki ter literarni mejnik slovenskega protestantizma, ki je vpli-
val na razvoj slovenskega jezika v slovničnem, stilističnem in umetni-
ško-poetičnem pogledu. Gradil je na predhodnih delih Trubarja, ki je
med letoma 1555 in 1577 objavil svoj prevod novozaveznih knjig in psal-
terja v več komentiranih delnih izdajah. Dalmatin je tako dokončal
prevajalsko delo svojega učitelja (Sakrausky 1981; Weismann 1986, 30–
31) in je v tem smislu v navezi tudi z »Biblijskim zavodom« v Urachu.
Izhaja iz Krškega; šolal se je najprej pri Adamu Bohoriču (1520–1598),
avtorju prve slovenske slovnice (1584), in kot štipendist Tiffernovega
sklada prišel v Tübingen, kjer je bil leta 1569 promoviran kot magister.
Od leta 1572 je deloval kot nemški in slovenski pridigar v Ljubljani.
Leta 1575 je v pravkar ustanovljeni tiskarni Hansa/Janeza Mannela/
73
dem landesfursten zu, der religion halber maß und ordnung zu geben,
ihnen aber, denselben zu gehorsamert« [Po predpisih cesarstva in ver-
skega miru ne pripada vam, ampak njemu, deželnemu knezu, da skrbi
glede religije za mero in red, na vas pa je, da ste pri tem poslušni] (Elze
[1897] 2017, 443). Skliceval se je na svoj odlok o veroizpovednem izob-
čenju, ki ga je izdal v smislu protireformacije: »Es gereiche ihm, sol-
che eigenwillige anmaßung zu großem missfallen, und behalte er sich
die strafe gegen verusacher der publicierung dieser vermeinten kiche-
nordnug vor« [Na njem je, da se zoperstavi taki samovoljni aroganci in
da kaznuje povzročitelja objave tega dozdevnega cerkvenega reda] (Elze
[1897] 2017, 443). Primož Trubar, od stanov poklicani superintendent
kranjske cerkve, je moral spet pobegniti in že tretjič oditi v izgnan-
stvo v Württemberg.
Dalmatinov prevod Biblije
Ne pri Morhartu v Tübingenu, ampak v Wittenbergu je končno
izšla po svojem prevajalcu Juriju Dalmatinu (1547–1589) poimenova-
na celotna Biblija. Z imenitnimi lesorezi opremljeno delo ima letnico
1584. Natisnjeno je bilo v tiskarni Hans Kraffts Erben v nakladi 2.000
izvodov. Velja za vrh južnoslovanskega knjižnega tiskanja v Nemčiji
in teološki ter literarni mejnik slovenskega protestantizma, ki je vpli-
val na razvoj slovenskega jezika v slovničnem, stilističnem in umetni-
ško-poetičnem pogledu. Gradil je na predhodnih delih Trubarja, ki je
med letoma 1555 in 1577 objavil svoj prevod novozaveznih knjig in psal-
terja v več komentiranih delnih izdajah. Dalmatin je tako dokončal
prevajalsko delo svojega učitelja (Sakrausky 1981; Weismann 1986, 30–
31) in je v tem smislu v navezi tudi z »Biblijskim zavodom« v Urachu.
Izhaja iz Krškega; šolal se je najprej pri Adamu Bohoriču (1520–1598),
avtorju prve slovenske slovnice (1584), in kot štipendist Tiffernovega
sklada prišel v Tübingen, kjer je bil leta 1569 promoviran kot magister.
Od leta 1572 je deloval kot nemški in slovenski pridigar v Ljubljani.
Leta 1575 je v pravkar ustanovljeni tiskarni Hansa/Janeza Mannela/
73
