Page 76 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 76
razprave, študije
Manliusa/Mandelca kot svoj prvi prevod izdal svetopisemskega Siraha;
leta 1578 je sledilo Peteroknjižje, 1580 Salomonovi pregovori (kot zadnja
v Ljubljani natisnjena knjiga). Mandelčeva tiskarna, ki je v petih letih
izdala 30 naslovov, je morala pod pritiskom oblasti zapustiti Ljubljano
in se preseliti na zahodno Madžarsko (Kohnle 2011, 224).
Leta 1581 je Dalmatinov prevod pregledala komisija teologov in fi-
lozofov. Glavno delo pri jezikovnem pregledu in korekturah je opravil
Bohorič. Kot stranski produkt je nastala njegova v latinščini napisana
prva slovenska slovnica Articae horulae succisivae de Latinocarniolana
literatura, ad latinae linguae analogiam accomodata […] (Wittenberg
1584). Leta 1582 sta Dalmatin in Bohorič potovala v Wittenberg, da bi
na kraju samem spremljala tiskanje Biblije. Danes je ohranjeno ok-
rog 60 izvodov te izdaje, dva v Dunajski nacionalni biblioteki (Hüttl-
Hubert 2003, 114); od 300 na Koroško pripeljanih izvodov so ohranje-
ni vsaj trije, eden v muzeju v Fresachu (Ernst in Hanisch-Wolfram
2011, 503–04).
S strani deželnih stanov vzdrževana Cerkev na Kranjskem …
… je obstajala do 27. oktobra 1598. Za tisti dan je bil izdan ukaz,
da morajo vsi evangeličanski pridigarji in učitelji »pred sončnim za-
hodom« izginiti iz Ljubljane. Zadnji superintendent Felicijan Trubar
(1555–1602), mlajši reformatorjev sin, se je tako moral izseliti. Prvega
novembra 1598 je škof Tomaž Hren (1560–1630) zasedel ljubljansko
špitalsko cerkev in dal kasneje na grmadi na Mestnem trgu zažga-
ti več vozov s slovenskimi protestantskimi knjigami. To je bila smr-
tna ura za slovensko literaturo: Ivan Cankar, eden najpomembnejših
slovenskih literatov, je ob 400-letnici Trubarjevega rojstva zapisal,
da je z reformacijo doseženi visoki ravni kulturnega življenja sledil
»najbolj črn mrak«, v katerega je Slovence »znova potisnila« protire-
formacija (Cankar [1908] 2008, 247–48). Protestantske postile, mo-
litveniki, pesmarice in katekizmi so bili v Vojvodini Krajnski uni-
čeni. Preživela je lahko le Dalmatinova Biblija, ki so jo uporabljali
74
Manliusa/Mandelca kot svoj prvi prevod izdal svetopisemskega Siraha;
leta 1578 je sledilo Peteroknjižje, 1580 Salomonovi pregovori (kot zadnja
v Ljubljani natisnjena knjiga). Mandelčeva tiskarna, ki je v petih letih
izdala 30 naslovov, je morala pod pritiskom oblasti zapustiti Ljubljano
in se preseliti na zahodno Madžarsko (Kohnle 2011, 224).
Leta 1581 je Dalmatinov prevod pregledala komisija teologov in fi-
lozofov. Glavno delo pri jezikovnem pregledu in korekturah je opravil
Bohorič. Kot stranski produkt je nastala njegova v latinščini napisana
prva slovenska slovnica Articae horulae succisivae de Latinocarniolana
literatura, ad latinae linguae analogiam accomodata […] (Wittenberg
1584). Leta 1582 sta Dalmatin in Bohorič potovala v Wittenberg, da bi
na kraju samem spremljala tiskanje Biblije. Danes je ohranjeno ok-
rog 60 izvodov te izdaje, dva v Dunajski nacionalni biblioteki (Hüttl-
Hubert 2003, 114); od 300 na Koroško pripeljanih izvodov so ohranje-
ni vsaj trije, eden v muzeju v Fresachu (Ernst in Hanisch-Wolfram
2011, 503–04).
S strani deželnih stanov vzdrževana Cerkev na Kranjskem …
… je obstajala do 27. oktobra 1598. Za tisti dan je bil izdan ukaz,
da morajo vsi evangeličanski pridigarji in učitelji »pred sončnim za-
hodom« izginiti iz Ljubljane. Zadnji superintendent Felicijan Trubar
(1555–1602), mlajši reformatorjev sin, se je tako moral izseliti. Prvega
novembra 1598 je škof Tomaž Hren (1560–1630) zasedel ljubljansko
špitalsko cerkev in dal kasneje na grmadi na Mestnem trgu zažga-
ti več vozov s slovenskimi protestantskimi knjigami. To je bila smr-
tna ura za slovensko literaturo: Ivan Cankar, eden najpomembnejših
slovenskih literatov, je ob 400-letnici Trubarjevega rojstva zapisal,
da je z reformacijo doseženi visoki ravni kulturnega življenja sledil
»najbolj črn mrak«, v katerega je Slovence »znova potisnila« protire-
formacija (Cankar [1908] 2008, 247–48). Protestantske postile, mo-
litveniki, pesmarice in katekizmi so bili v Vojvodini Krajnski uni-
čeni. Preživela je lahko le Dalmatinova Biblija, ki so jo uporabljali
74
