Page 109 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 109
Stati in obstati 15(2019): 107-123
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)107-123
Božidar Debenjak
KATEKIZEM 1550
– KNJIGA ZA ZAHTEVNE BRALCE
1.
Prva pomisel, da se je prva slovenska knjiga obračala na zahtevne
bralce, se mi je porodila pred dobrimi štiridesetimi leti. Takrat smo
namreč imeli za študente enopredmetnega študija filozofije predmet
»Kultura filozofskega izražanja«; videl sem že, da je Trubar uporabil
besedo »filozof«, in to dvakrat, prvič leta 1557 v prevodu Apostolskih del,
drugič v Cerkovni ordningi 1564, in tako sem prišel na misel, da sem za
enega od preskusov dal študentom malo manj kot eno stran sklenjene-
ga besedila iz prve slovenske knjige z nalogo, naj podčrtajo izraze filo-
zofskega pomena. Pravi rezultat je bil: podčrtane skoraj vse besede, če
odmislimo predloge in veznike.
Te besede seveda nimajo samo filozofskega pomena, a so nosilne za
tamkajšnjo teološko razpravo. To pa kaže, da se Trubar tu obrača na zah-
tevne bralce. Iz tega tudi sledi, da Trubar, begunec iz domovine, lahko
računa na toliko zahtevnih bralcev, da je bila upravičena knjižna nakla-
da; za komunikacijo z redko posejanimi bralci namreč zadoščajo pisma.
Bralce knjige so ustvarila tri desetletja prizadevanj za reformo Cerkve
(ne za njen razkol, ta je bil potem rezultat zavrnitve sprememb). Pri
t ržaškem škofu Bonomu so se zahtevna teološka vprašanja, tudi zahte-
ve iz Calvinovih Institutiones, diskutirala, kot nekje poroča Trubar sam,
v nemščini, italijanščini in slovenščini; tudi ljubljanski škof Kacijanar je
bil nagnjen k reformam. Še koncil, ki naj bi se po dolgih odlašanjih sestal
107
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)107-123
Božidar Debenjak
KATEKIZEM 1550
– KNJIGA ZA ZAHTEVNE BRALCE
1.
Prva pomisel, da se je prva slovenska knjiga obračala na zahtevne
bralce, se mi je porodila pred dobrimi štiridesetimi leti. Takrat smo
namreč imeli za študente enopredmetnega študija filozofije predmet
»Kultura filozofskega izražanja«; videl sem že, da je Trubar uporabil
besedo »filozof«, in to dvakrat, prvič leta 1557 v prevodu Apostolskih del,
drugič v Cerkovni ordningi 1564, in tako sem prišel na misel, da sem za
enega od preskusov dal študentom malo manj kot eno stran sklenjene-
ga besedila iz prve slovenske knjige z nalogo, naj podčrtajo izraze filo-
zofskega pomena. Pravi rezultat je bil: podčrtane skoraj vse besede, če
odmislimo predloge in veznike.
Te besede seveda nimajo samo filozofskega pomena, a so nosilne za
tamkajšnjo teološko razpravo. To pa kaže, da se Trubar tu obrača na zah-
tevne bralce. Iz tega tudi sledi, da Trubar, begunec iz domovine, lahko
računa na toliko zahtevnih bralcev, da je bila upravičena knjižna nakla-
da; za komunikacijo z redko posejanimi bralci namreč zadoščajo pisma.
Bralce knjige so ustvarila tri desetletja prizadevanj za reformo Cerkve
(ne za njen razkol, ta je bil potem rezultat zavrnitve sprememb). Pri
t ržaškem škofu Bonomu so se zahtevna teološka vprašanja, tudi zahte-
ve iz Calvinovih Institutiones, diskutirala, kot nekje poroča Trubar sam,
v nemščini, italijanščini in slovenščini; tudi ljubljanski škof Kacijanar je
bil nagnjen k reformam. Še koncil, ki naj bi se po dolgih odlašanjih sestal
107
