Page 111 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 111
božidar debenjak
bila obsedena z avtorskim pravom. Teža je bila na vsebini, na prepričlji-
vih argumentih, ne na tem, ali jih je in katere že je izrekel kdo pred te-
boj. Pomembno je torej predvsem, kaj je knjiga prinesla bralcu, ki mu
je bila namenjena.
3.
Kot pri gradnji hiše je treba tudi pri snovanju knjige rešiti mnogo
predhodnih vprašanj – od načrta prek zagotovitve kvalitetnega gradiva
do splošnejših vprašanj. Dano je izhodišče: avtentična krščanska vera
in na njej zgrajena Cerkev. V njej se Božja beseda govori in bere v vseh
jezikih, opirajoč se na izvirno biblijo v hebrejščini in grščini. Jeziki pa
se ne pokrivajo z deželnimi mejami fevdalnih dežel. Trubarjev načrt, ki
ga bo še jasneje izrazil pet let kasneje, ob prevodu Evangelija po Mateju,
je »ta prava Cerkev Božya tiga slovenskiga jezika«. Prva slovenska knji-
ga je njen temelj, zato vsebuje štiri komponente: najprej verski nauk,
oprt na citate iz Svetega pisma, potem osnovne elemente cerkvenega
reda, potem pripomočke za pevne sestavine bogoslužja, na koncu pa še
vzorčno pridigo.
Prvo predhodno vprašanje je bil zapis slovenskih glasov. Trubar je pri
tem izhajal iz poenostavitve nemške grafike: opustil je črko w, dvočrkje
ch je zamenjal s h, in to v obeh vlogah – kot zapis glasu in kot dodatek,
ki iz sičnika naredi šumnik (s + ch = š); c se v nemščini zapisuje kot z in
tz, v zapisu glasu č pa kot ts; Trubar je ohranil le z, tudi za zapis glasu
č kot zh. Nemškim problemom v zvezi z zapisom glasov s in z se je iz-
ognil s tem, da je za glas s uporabil dolgi s, za glas z pa okrogli s. Črko
v je pridržal za glas v, medtem ko v nemščini lahko pomeni tudi glas f;
grafičnega nihanja med črkama u in v pa ni odpravil. Ob robu je opo-
zoril, da se ponekod l izgovarja kot trdi l. Na vse to je opozoril v nem-
škem nagovoru »dragega bralca«. Njegova rešitev je potem veljala 300 let,
šele potem se je uveljavila rešitev, ki jo je vpeljal za češčino Jan Hus, »ha-
ček« ali kljukica, in se je uveljavil današnji zapis sičnikov in šumnikov.
109
bila obsedena z avtorskim pravom. Teža je bila na vsebini, na prepričlji-
vih argumentih, ne na tem, ali jih je in katere že je izrekel kdo pred te-
boj. Pomembno je torej predvsem, kaj je knjiga prinesla bralcu, ki mu
je bila namenjena.
3.
Kot pri gradnji hiše je treba tudi pri snovanju knjige rešiti mnogo
predhodnih vprašanj – od načrta prek zagotovitve kvalitetnega gradiva
do splošnejših vprašanj. Dano je izhodišče: avtentična krščanska vera
in na njej zgrajena Cerkev. V njej se Božja beseda govori in bere v vseh
jezikih, opirajoč se na izvirno biblijo v hebrejščini in grščini. Jeziki pa
se ne pokrivajo z deželnimi mejami fevdalnih dežel. Trubarjev načrt, ki
ga bo še jasneje izrazil pet let kasneje, ob prevodu Evangelija po Mateju,
je »ta prava Cerkev Božya tiga slovenskiga jezika«. Prva slovenska knji-
ga je njen temelj, zato vsebuje štiri komponente: najprej verski nauk,
oprt na citate iz Svetega pisma, potem osnovne elemente cerkvenega
reda, potem pripomočke za pevne sestavine bogoslužja, na koncu pa še
vzorčno pridigo.
Prvo predhodno vprašanje je bil zapis slovenskih glasov. Trubar je pri
tem izhajal iz poenostavitve nemške grafike: opustil je črko w, dvočrkje
ch je zamenjal s h, in to v obeh vlogah – kot zapis glasu in kot dodatek,
ki iz sičnika naredi šumnik (s + ch = š); c se v nemščini zapisuje kot z in
tz, v zapisu glasu č pa kot ts; Trubar je ohranil le z, tudi za zapis glasu
č kot zh. Nemškim problemom v zvezi z zapisom glasov s in z se je iz-
ognil s tem, da je za glas s uporabil dolgi s, za glas z pa okrogli s. Črko
v je pridržal za glas v, medtem ko v nemščini lahko pomeni tudi glas f;
grafičnega nihanja med črkama u in v pa ni odpravil. Ob robu je opo-
zoril, da se ponekod l izgovarja kot trdi l. Na vse to je opozoril v nem-
škem nagovoru »dragega bralca«. Njegova rešitev je potem veljala 300 let,
šele potem se je uveljavila rešitev, ki jo je vpeljal za češčino Jan Hus, »ha-
ček« ali kljukica, in se je uveljavil današnji zapis sičnikov in šumnikov.
109
