Page 113 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 113
božidar debenjak
žati, h tim tudi to litanio inu ano pridigo v le-te buqvice pustil prepisati
v naš jezik Bogu na čast inu h dobrumu vsem mladim tar preprostim lu-
dem naše dežele.
Iz tega se lahko vsak »navuči to pravo staro vero«, njene bistvene se-
stavine v vsebini in kultu. Te »štuke iz Svetiga pisma« naj bralec »prou
zastopi«, pa bo tudi
v Svetim pismi te evangelie inu druge pridige zastopill zadosti. Potle tudi
lahku spozna tiga Antikrista, kir zdai povsod po sveidtu hodi v eni člo-
veški andahtlivi štalti inu hoče s človeškimi postavami, s falš pridigo inu z
oblubami tar prytežom [=grožnjami] te ludi odpelati od svetiga evangelia,
od te žive čiste besede božye.
Ost proti rimski Cerkvi je dovolj jasna. Sledi še opomin: vztrajajte
v pravi veri.
Tradicija rimske Cerkve je bila apeliranje na zgodbe in slike. Sveto
pismo ni bilo berilo za laike, tem so bile namenjene slike in zgodbe.
Razumevanje nauka, ki ostaja na tej ravni, je za Trubarja »norra inu
preprosta zastopnost, kir ništer več ne vei, ne zastopi, temuč kar vidi
inu počuti«. Verske resnice je treba »zastopiti«, torej razumeti, in tega je
sposoben »vsaki zastopni človik, kir hoče v’nebu pryti«. Knjiga naj bral-
cu in poslušalcu branja olajša, da verski nauk pravega krščanstva »ume
inu prov zastopi«. Ne slikice in zgodbice, temveč razumna vera, oprta na
pristno besedilo biblije. Naj spomnim: Luther v predgovoru k Novemu
testamentu poudarja, da tudi poznavanje vseh zgodb o Jezusu ne zadoš-
ča; potrebno je doumeti smisel Jezusove žrtve. In tako nam pravi Trubar:
omejevanje na videno in čutno zaznano je »norra inu preprosta zastop
nost«, treba je doumeti oznanilo.
5.
Sledi 12 poglavij na izbrane, za nauk pomembne teme.
111
žati, h tim tudi to litanio inu ano pridigo v le-te buqvice pustil prepisati
v naš jezik Bogu na čast inu h dobrumu vsem mladim tar preprostim lu-
dem naše dežele.
Iz tega se lahko vsak »navuči to pravo staro vero«, njene bistvene se-
stavine v vsebini in kultu. Te »štuke iz Svetiga pisma« naj bralec »prou
zastopi«, pa bo tudi
v Svetim pismi te evangelie inu druge pridige zastopill zadosti. Potle tudi
lahku spozna tiga Antikrista, kir zdai povsod po sveidtu hodi v eni člo-
veški andahtlivi štalti inu hoče s človeškimi postavami, s falš pridigo inu z
oblubami tar prytežom [=grožnjami] te ludi odpelati od svetiga evangelia,
od te žive čiste besede božye.
Ost proti rimski Cerkvi je dovolj jasna. Sledi še opomin: vztrajajte
v pravi veri.
Tradicija rimske Cerkve je bila apeliranje na zgodbe in slike. Sveto
pismo ni bilo berilo za laike, tem so bile namenjene slike in zgodbe.
Razumevanje nauka, ki ostaja na tej ravni, je za Trubarja »norra inu
preprosta zastopnost, kir ništer več ne vei, ne zastopi, temuč kar vidi
inu počuti«. Verske resnice je treba »zastopiti«, torej razumeti, in tega je
sposoben »vsaki zastopni človik, kir hoče v’nebu pryti«. Knjiga naj bral-
cu in poslušalcu branja olajša, da verski nauk pravega krščanstva »ume
inu prov zastopi«. Ne slikice in zgodbice, temveč razumna vera, oprta na
pristno besedilo biblije. Naj spomnim: Luther v predgovoru k Novemu
testamentu poudarja, da tudi poznavanje vseh zgodb o Jezusu ne zadoš-
ča; potrebno je doumeti smisel Jezusove žrtve. In tako nam pravi Trubar:
omejevanje na videno in čutno zaznano je »norra inu preprosta zastop
nost«, treba je doumeti oznanilo.
5.
Sledi 12 poglavij na izbrane, za nauk pomembne teme.
111
