Page 110 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 110
študijski večeri
leta 1536, je bil pričakovan kot reformni koncil; ko pa ga je Rim odpo-
vedal, je bil razkol dokončen, in le nekaj let zatem se Trubar mora rešiti
z begom. Ko se je ustalil v emigraciji, je izkoristil možnost, da za delo v
domovini objavi dve knjigi, za kateri od nedavnega vemo, da sta bili na-
tisnjeni v Schwäbisch Hallu: Katekizem in Abecedarij.
Pri branju miselno zahtevnih del, o katerih je bilo marsikaj zapisa-
nega, velja načelo: Če hočemo tako delo res spoznati, ne pa o njem go-
voriti na podlagi že izoblikovanih mnenj drugih, se moramo naredi-
ti, kot da to delo vidimo prvič. V tem smislu naj zdaj pregledamo prvo
slovensko knjigo.
2.
Na tiste, ki tiho delujejo v domovini – in teh je očitno še dovolj –, se
potem Trubar obrača v knjigi z besedami:
Na tu vas zveiste brumne farmoštre, pridigarje, šullmastre inu stariše
inu vse te kir znayo brati per sodnim dnevi opominam tar prossim, de vy
v cerqvi, doma inu kir vkupe prydete, te preproste vučite le-te štuke naše
prave kersčanske vere, nim naprei berite inu puite vsak praznik, de ti mla-
di tar stari ye bodo vmejli inu prou zastopili.
Vsi tu našteti, ne samo »farmoštri«, naj namreč nastopijo kot duhov-
niki v luthrovskem smislu univerzalnega duhovništva, tiskana knjiga pa
jim bodi v pomoč pri širjenju pristnega evangelija. Širjenju števila pisme-
nih pa je namenjena vzporedna knjiga: Abecedarium. V tej drugi knjigi
se Trubar obenem predstavi kot prezbiter ali starešina:
iest, ki sem tudi k animu starimu vom Slovencom naprei postavlen.
Za to ga je usposobilo njegovo prejšnje delo, je v primerni starosti (42
let), obenem pa uživa azil in tiho avtorizacijo pri gostiteljih.
In treba je priznati, da sta obe knjigi mojstrski. Za njima je obilo štu-
dija in truda, pri čemer je manj pomembno, koliko se je Trubar pri nju-
nem nastajanju oprl na nemška dela, saj 16. stoletje ni bilo doba, ki bi
108
leta 1536, je bil pričakovan kot reformni koncil; ko pa ga je Rim odpo-
vedal, je bil razkol dokončen, in le nekaj let zatem se Trubar mora rešiti
z begom. Ko se je ustalil v emigraciji, je izkoristil možnost, da za delo v
domovini objavi dve knjigi, za kateri od nedavnega vemo, da sta bili na-
tisnjeni v Schwäbisch Hallu: Katekizem in Abecedarij.
Pri branju miselno zahtevnih del, o katerih je bilo marsikaj zapisa-
nega, velja načelo: Če hočemo tako delo res spoznati, ne pa o njem go-
voriti na podlagi že izoblikovanih mnenj drugih, se moramo naredi-
ti, kot da to delo vidimo prvič. V tem smislu naj zdaj pregledamo prvo
slovensko knjigo.
2.
Na tiste, ki tiho delujejo v domovini – in teh je očitno še dovolj –, se
potem Trubar obrača v knjigi z besedami:
Na tu vas zveiste brumne farmoštre, pridigarje, šullmastre inu stariše
inu vse te kir znayo brati per sodnim dnevi opominam tar prossim, de vy
v cerqvi, doma inu kir vkupe prydete, te preproste vučite le-te štuke naše
prave kersčanske vere, nim naprei berite inu puite vsak praznik, de ti mla-
di tar stari ye bodo vmejli inu prou zastopili.
Vsi tu našteti, ne samo »farmoštri«, naj namreč nastopijo kot duhov-
niki v luthrovskem smislu univerzalnega duhovništva, tiskana knjiga pa
jim bodi v pomoč pri širjenju pristnega evangelija. Širjenju števila pisme-
nih pa je namenjena vzporedna knjiga: Abecedarium. V tej drugi knjigi
se Trubar obenem predstavi kot prezbiter ali starešina:
iest, ki sem tudi k animu starimu vom Slovencom naprei postavlen.
Za to ga je usposobilo njegovo prejšnje delo, je v primerni starosti (42
let), obenem pa uživa azil in tiho avtorizacijo pri gostiteljih.
In treba je priznati, da sta obe knjigi mojstrski. Za njima je obilo štu-
dija in truda, pri čemer je manj pomembno, koliko se je Trubar pri nju-
nem nastajanju oprl na nemška dela, saj 16. stoletje ni bilo doba, ki bi
108
