Page 199 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 199
tri pričevanja
Božja obljuba in Božja zahteva! Pravica do vsega našega življenja!
Pravica torej tudi do našega življenja in delovanja kot državljanov v
javni službi katerekoli že vrste. Barmenska deklaracija izrecno dodaja:
»Zavračamo napačni nauk, da obstajajo področja našega življenja, na
katerih ne pripadamo Jezusu Kristusu, ampak drugim gospodarjem.«8
5. Luthrov nauk o dveh kraljestvih
Pri tem nam bo pomagalo Luthrovo razlikovanje dveh kraljestev ali
dveh načinov Božjega gospodovanja – preko Postave in preko Evangelija.
Luther se je moral spoprijeti na dveh frontah, s papežem in z »zanesen
jaki« [»Schwärmer«]. Z razlikovanjem dveh kraljestev je nasprotoval kle-
rikalnim oblastniškim pretenzijam cerkve nasproti državi in utopiji za-
nesenjakov po izboljšanju sveta z evangelijem.
Treba pa je preprečiti, da bi se zaradi tega resignirano spoprijaznili
s svetom. Zato danes zavzeteje kot Luther vprašujemo o srečanju obeh
kraljestev v Bogu. Tudi po Adamovem grešnem padcu je minljivi svet
prostor dejavnega bogoslužja človeku in njegovi blaginji, pa čeprav člo-
veško prizadevanje ne more odpraviti nepopravljivosti (padlega) sveta.
6. Realizem Biblije
Biblija nam govori, kdo in kaj je človek. Je podoba Božjega stvarjenja,
ki se ne zmore samo odrešiti, je pa deležno obljube odrešenja po Jezusu
Kristusu. S tem je kristjan po eni strani zavarovan pred iluzijo, da bi vi-
del ali v državi ali v etičnem ali v tehničnem razvoju pripravljavce poti
v zemeljski raj, raj pravičnosti ali večnega miru. Ni pokristjanjenja (sa-
moodrešenja) sveta. Zato države – kakršne koli oblike že je – ne sme-
mo pobožanstviti, ne smemo podleči idealističnemu zanesenjaštvu. Ne
smemo pa države – kakršne koli oblike že je – v temelju zaničevati ali
dopuščati, da zapade v anarhijo. Država je Božja ureditev z nalogo, da
pomaga dobremu in nasprotuje zlemu (tudi s silo).
S tem je kristjan po drugi strani obvarovan, da bi odpisal katerega-
koli sočloveka. Ni nevrednega človeškega življenja, ki bi ga smeli uniči-
ti. Ni zanikovalca Jezusa Kristusa, ki bi mu – na primer zaradi politič-
8 Prav tam.
197
Božja obljuba in Božja zahteva! Pravica do vsega našega življenja!
Pravica torej tudi do našega življenja in delovanja kot državljanov v
javni službi katerekoli že vrste. Barmenska deklaracija izrecno dodaja:
»Zavračamo napačni nauk, da obstajajo področja našega življenja, na
katerih ne pripadamo Jezusu Kristusu, ampak drugim gospodarjem.«8
5. Luthrov nauk o dveh kraljestvih
Pri tem nam bo pomagalo Luthrovo razlikovanje dveh kraljestev ali
dveh načinov Božjega gospodovanja – preko Postave in preko Evangelija.
Luther se je moral spoprijeti na dveh frontah, s papežem in z »zanesen
jaki« [»Schwärmer«]. Z razlikovanjem dveh kraljestev je nasprotoval kle-
rikalnim oblastniškim pretenzijam cerkve nasproti državi in utopiji za-
nesenjakov po izboljšanju sveta z evangelijem.
Treba pa je preprečiti, da bi se zaradi tega resignirano spoprijaznili
s svetom. Zato danes zavzeteje kot Luther vprašujemo o srečanju obeh
kraljestev v Bogu. Tudi po Adamovem grešnem padcu je minljivi svet
prostor dejavnega bogoslužja človeku in njegovi blaginji, pa čeprav člo-
veško prizadevanje ne more odpraviti nepopravljivosti (padlega) sveta.
6. Realizem Biblije
Biblija nam govori, kdo in kaj je človek. Je podoba Božjega stvarjenja,
ki se ne zmore samo odrešiti, je pa deležno obljube odrešenja po Jezusu
Kristusu. S tem je kristjan po eni strani zavarovan pred iluzijo, da bi vi-
del ali v državi ali v etičnem ali v tehničnem razvoju pripravljavce poti
v zemeljski raj, raj pravičnosti ali večnega miru. Ni pokristjanjenja (sa-
moodrešenja) sveta. Zato države – kakršne koli oblike že je – ne sme-
mo pobožanstviti, ne smemo podleči idealističnemu zanesenjaštvu. Ne
smemo pa države – kakršne koli oblike že je – v temelju zaničevati ali
dopuščati, da zapade v anarhijo. Država je Božja ureditev z nalogo, da
pomaga dobremu in nasprotuje zlemu (tudi s silo).
S tem je kristjan po drugi strani obvarovan, da bi odpisal katerega-
koli sočloveka. Ni nevrednega človeškega življenja, ki bi ga smeli uniči-
ti. Ni zanikovalca Jezusa Kristusa, ki bi mu – na primer zaradi politič-
8 Prav tam.
197
