Page 33 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 33
luka ilić
pričevanje, s katerim je potrdil Vlačićevo istovetnost (gl. prepis tega do-
kumenta na koncu prispevka).11
Vlačić je pričevanje iz Labina pridobil zato, ker so, kot je tudi sam po-
vedal, nekateri ljudje dvomili v njegov krščanski krst in rojstvo v zako-
nu, vključno s priimkom. Že leta 1568, kmalu po prihodu v Strasbourg, je
skupina tamkajšnjih teologov od njega zahtevala pregled in razlago vseh
teoloških razprav, v katerih je sodeloval do takrat, saj so želeli ugotovi-
ti, od kod izvira njegov sporni sloves. Vlačić se je odzval tako, da je na-
pisal Narratio actionum et certaminum M. Matth. Fl. Illyrici. Bona fide
conscripta,12 besedilo, v katerem je pripovedoval o svojem izvoru, živ-
ljenju in najpomembnejših razpravah, v katerih je sodeloval. Potrjena
pričevalna listina, ki jo je pridobil iz Labina, je še dodatno uradno po-
trdila njegovo istovetnost in resničnost njegovih trditev o poreklu in
življenjski poti.13
Za potrditev pričevanj so zaprosili Matijev stric po materini strani,
Luciano Luciani, in druge priče, ki so bili vsi možje z ugledom in vpli-
vom v labinski skupnosti. Navedeni so z imeni in potrjujejo Vlačićevo
istovetnost ter pripadnost družini Vlačić-Franković: častiti Gaspare
Luciano, labinski duhovnik, 80 let; Antonio de Sydro, kanonik, 50 let;
Sebastiano Lupatino, labinski plemič, 72 let; Ubaldo Schampichio, ple-
mič iz iste pokrajine in Lucianov sorodnik, 50 let; Zaharija Agatić, la-
binski meščan, 80 let. Dekliško ime Vlačićeve matere je bilo Jakobea
Luciani, v sorodu pa je bila tudi z družino Lupetino. Tako je jasno, da je
bil med pričami vsaj en Vlačićev sorodnik.
Pričevanje tudi omenja nekatere Vlačićeve izkušnje iz Basla leta 1536,
kjer je živel v hiši Simona Grynäusa, in iz Tübingena, kjer je stanoval pri
11 Hvaležen sem patru Petru Galaunerju in leksikografu Jozu Mareviću za pomoč
pri interpretaciji tega dokumenta, še posebej nekaterih kratic.
12 Iskrena zgodba o dejanjih in sporih mag. Matija Vlačića Ilirika (Vlačić 1568). To
delo je bilo objavljeno po njegovi smrti, čeprav je rokopis očitno krožil že prej. Iz-
virno latinsko besedilo je izdal Conrad Schlüsselburg (1599, 802–57), Kaspar Hel-
delin ml. pa ga je prevedel v nemščino in ga objavil skupaj s svojim govorom na
Vlačićevem pogrebu (Heldelin 1575, Siij r–Eeij v).
13 Ta dokument je sam po sebi nadvse nenavaden in morda je original še vedno v
strasbourškem arhivu.
31
pričevanje, s katerim je potrdil Vlačićevo istovetnost (gl. prepis tega do-
kumenta na koncu prispevka).11
Vlačić je pričevanje iz Labina pridobil zato, ker so, kot je tudi sam po-
vedal, nekateri ljudje dvomili v njegov krščanski krst in rojstvo v zako-
nu, vključno s priimkom. Že leta 1568, kmalu po prihodu v Strasbourg, je
skupina tamkajšnjih teologov od njega zahtevala pregled in razlago vseh
teoloških razprav, v katerih je sodeloval do takrat, saj so želeli ugotovi-
ti, od kod izvira njegov sporni sloves. Vlačić se je odzval tako, da je na-
pisal Narratio actionum et certaminum M. Matth. Fl. Illyrici. Bona fide
conscripta,12 besedilo, v katerem je pripovedoval o svojem izvoru, živ-
ljenju in najpomembnejših razpravah, v katerih je sodeloval. Potrjena
pričevalna listina, ki jo je pridobil iz Labina, je še dodatno uradno po-
trdila njegovo istovetnost in resničnost njegovih trditev o poreklu in
življenjski poti.13
Za potrditev pričevanj so zaprosili Matijev stric po materini strani,
Luciano Luciani, in druge priče, ki so bili vsi možje z ugledom in vpli-
vom v labinski skupnosti. Navedeni so z imeni in potrjujejo Vlačićevo
istovetnost ter pripadnost družini Vlačić-Franković: častiti Gaspare
Luciano, labinski duhovnik, 80 let; Antonio de Sydro, kanonik, 50 let;
Sebastiano Lupatino, labinski plemič, 72 let; Ubaldo Schampichio, ple-
mič iz iste pokrajine in Lucianov sorodnik, 50 let; Zaharija Agatić, la-
binski meščan, 80 let. Dekliško ime Vlačićeve matere je bilo Jakobea
Luciani, v sorodu pa je bila tudi z družino Lupetino. Tako je jasno, da je
bil med pričami vsaj en Vlačićev sorodnik.
Pričevanje tudi omenja nekatere Vlačićeve izkušnje iz Basla leta 1536,
kjer je živel v hiši Simona Grynäusa, in iz Tübingena, kjer je stanoval pri
11 Hvaležen sem patru Petru Galaunerju in leksikografu Jozu Mareviću za pomoč
pri interpretaciji tega dokumenta, še posebej nekaterih kratic.
12 Iskrena zgodba o dejanjih in sporih mag. Matija Vlačića Ilirika (Vlačić 1568). To
delo je bilo objavljeno po njegovi smrti, čeprav je rokopis očitno krožil že prej. Iz-
virno latinsko besedilo je izdal Conrad Schlüsselburg (1599, 802–57), Kaspar Hel-
delin ml. pa ga je prevedel v nemščino in ga objavil skupaj s svojim govorom na
Vlačićevem pogrebu (Heldelin 1575, Siij r–Eeij v).
13 Ta dokument je sam po sebi nadvse nenavaden in morda je original še vedno v
strasbourškem arhivu.
31
