Page 30 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 30
razprave, študije
in Grbac sta mu svetovala, naj odide v Wittenberg in tam nadaljuje ma-
gistrski študij.
Študent Vlačić je leta 1541 prispel v Wittenberg in se (1. maja) vpisal
v letni semester kot berač (pauper gratis inscriptus) (Förstemann [1841]
1976, 191).8 Akademsko gledano je bil Wittenberg zenit njegovega štu-
dija, vrhunec njegovega peregrinatio. Zdaj je bil v samem središču lute-
ranske reformacije in v njenem intelektualnem jedru. Univerza je takrat
že postala pomembno evropsko teološko središče in je kot takšna pri
vlačila množico študentov iz različnih držav, ki so se želeli seznaniti z
Luthrovimi nauki. Vlačićevo študentsko življenje je bilo omejeno na nje-
govo sobo, univerzo in cerkev. Poučevala sta ga Luther in Melanchthon,
posvečal se je študiju, da je zaslužil nekaj denarja, pa je inštruiral dru-
ge študente v grščini in hebrejščini. V pismu iz leta 1544 je Luther ome-
nil Vlačićevo študijsko predanost, ko ga je opisal kot »studiosissimus«
(1947, 681).9
Vendar pa so prvi meseci v Wittenbergu za Vlačića pomenili tudi
globoko duhovno in osebno krizo. Po treh letih študija v nemško go-
vorečih deželah, ko se je učil nemščine in se prilagajal razlikam v kul-
turi, podnebju in prehrani, so ga obhajali dvomi glede njegove prav-
kar pridobljene luteranske vere. Sredi osebne krize se je zasebno srečal
z Luthrom, ki ga je tolažil in z njim spregovoril o svojem primeru, ko je
šel sam skozi podobne boje (Anfechtung), in ga spodbujal z Božjo bese-
do. Ta izkušnja je še okrepila Vlačićevo občudovanje Luthra.
Tako je Wittenberg predstavljal drugi obrat v Vlačićevi evangeličan-
ski veri: njegovi luteranski nazori so se tukaj konsolidirali. Vendar pa
je bil to samo vrh dolgega potovanja, izobraževanja, pri katerem so po-
membno vlogo odigrale tudi njegove prejšnje študijske in osebne iz-
kušnje v Benetkah, Baslu in Tübingenu. Wittenberg mu je razširil tudi
akademska obzorja: potem ko je že prej pridobil temelje v renesančnem
humanizmu, je tu spoznal, kako uporabljajo humanizem za metode in
cilje reformacije. Wittenberg je bil zadnja postaja na Vlačićevem pe-
8 V vpisnih knjigah na Univerzi v Wittenbergu je Vlačić naveden kot »Mattheus
Watzer ex Dalmatia«.
9 Tj. WA.Br 10, 681: »Cum vero Matthias Illyricus vestri studiosissimus …«.
28
in Grbac sta mu svetovala, naj odide v Wittenberg in tam nadaljuje ma-
gistrski študij.
Študent Vlačić je leta 1541 prispel v Wittenberg in se (1. maja) vpisal
v letni semester kot berač (pauper gratis inscriptus) (Förstemann [1841]
1976, 191).8 Akademsko gledano je bil Wittenberg zenit njegovega štu-
dija, vrhunec njegovega peregrinatio. Zdaj je bil v samem središču lute-
ranske reformacije in v njenem intelektualnem jedru. Univerza je takrat
že postala pomembno evropsko teološko središče in je kot takšna pri
vlačila množico študentov iz različnih držav, ki so se želeli seznaniti z
Luthrovimi nauki. Vlačićevo študentsko življenje je bilo omejeno na nje-
govo sobo, univerzo in cerkev. Poučevala sta ga Luther in Melanchthon,
posvečal se je študiju, da je zaslužil nekaj denarja, pa je inštruiral dru-
ge študente v grščini in hebrejščini. V pismu iz leta 1544 je Luther ome-
nil Vlačićevo študijsko predanost, ko ga je opisal kot »studiosissimus«
(1947, 681).9
Vendar pa so prvi meseci v Wittenbergu za Vlačića pomenili tudi
globoko duhovno in osebno krizo. Po treh letih študija v nemško go-
vorečih deželah, ko se je učil nemščine in se prilagajal razlikam v kul-
turi, podnebju in prehrani, so ga obhajali dvomi glede njegove prav-
kar pridobljene luteranske vere. Sredi osebne krize se je zasebno srečal
z Luthrom, ki ga je tolažil in z njim spregovoril o svojem primeru, ko je
šel sam skozi podobne boje (Anfechtung), in ga spodbujal z Božjo bese-
do. Ta izkušnja je še okrepila Vlačićevo občudovanje Luthra.
Tako je Wittenberg predstavljal drugi obrat v Vlačićevi evangeličan-
ski veri: njegovi luteranski nazori so se tukaj konsolidirali. Vendar pa
je bil to samo vrh dolgega potovanja, izobraževanja, pri katerem so po-
membno vlogo odigrale tudi njegove prejšnje študijske in osebne iz-
kušnje v Benetkah, Baslu in Tübingenu. Wittenberg mu je razširil tudi
akademska obzorja: potem ko je že prej pridobil temelje v renesančnem
humanizmu, je tu spoznal, kako uporabljajo humanizem za metode in
cilje reformacije. Wittenberg je bil zadnja postaja na Vlačićevem pe-
8 V vpisnih knjigah na Univerzi v Wittenbergu je Vlačić naveden kot »Mattheus
Watzer ex Dalmatia«.
9 Tj. WA.Br 10, 681: »Cum vero Matthias Illyricus vestri studiosissimus …«.
28
